Ognjeni krst Slovenske vojske

Besedilo: Igor Žerjav
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Slovenska vojska je z uspešno izvedeno vajo »Sokolji udar« na vojaškem poligonu nekdanjega Varšavskega bloka na Madžarskem izpolnila stroga merila zveze Nato in bo odslej vključena v njene sile visoke pripravljenosti.

Na vojaški vaji »Sokolji udar«, ki je bila na madžarskem vojaškem poligonu Varpalota, je sodelovalo kar 1.100 pripadnikov 10. bataljona in podpornih enot Slovenske vojske. Bataljonsko vajo z bojnim streljanjem, na kateri je sodelovalo tudi slovensko vojaško letalstvo, je Slovenska vojska opravila odlično. »Danes je moj najsrečnejši dan, odkar sem postal minister za obrambo,« minister Karl Erjavec ni mogel prikriti veselja po uspešno opravljenem ognjenem krstu.

Slovenija je z uspešno izvedeno bojno vajo, ki je potekala pod drobnogledom opazovalcev zveze Nato in drugih visokih gostov ter predstavnikov medijev, izpolnila zahtevna merila, po katerem bodo enote Slovenske vojske odslej vključene v sile za visoko pripravljenost vojaške zveze Nato. Za Slovensko vojsko ima uspešno izvedena preizkušnja še bistveno globlji pomen. Z vajo »Sokolji udar« je namreč sklenila petnajstletno obdobje nastajanja, med katerim so se v širši javnosti pojavili resni dvomi o stanju, bojni morali in obrambni pripravljenosti naše vojske. Prikaz vojaških veščin je Slovensko vojsko predstavilo v povsem drugačni luči.

»Slovenska vojska se je postavila ob bok najboljšim svetovnim vojskam,« s pohvalami ni varčeval obrambni minister Karl Erjavec. Bojna morala udeležencev vojaške vaje »Sokolji udar«, ki bo slovenske davkoplačevalce stala okrog pol milijarde tolarjev, od česar bodo skoraj tretjino odšteli za najem vadišča, je bila na zavidljivo visoki ravni. Nobenih nezadovoljnih obrazov in mrkih pogledov ni bilo videti. Ko je poveljnik bataljona podpolkovnik Miha Škerbinc Barbo pred postrojenimi vojaki v zrak dvignil pest, so se zaslišali navdušeni klici, predvajanju slovenske himne pa se je pridružilo petje iz sedemsto ust.

Vaja »Sokolji udar« je potekala na Madžarskem, ker v Sloveniji ni dovolj velikega vojaškega poligona. Slovenski vojaki so na Varpaloti, ki leži kakšnih sto kilometrov pred Budimpešto, postavili tabor Gloria II, v katerem so poleg sodobnih bivalnih šotorov bili še knjižnica, kino, kapela, kantina, kuhinja, jedilnica in poveljstvo. Vojaki so imeli na razpolago telefonsko in elektronsko povezavo s svetom in domačimi, deležni pa so bili tudi frizerske in obdelave maserke. Na 60 kvadratnih kilometrov velikem vadišču se je več kot 1.100 pripadnikov s tristo vozili usposabljalo 25 dni, vrhunec pa je bil na četrtkovi vaji. Po približno enournem napadu in čiščenju terena, pri katerem so se morale pod budnim očesom podpolkovnika Škerbinca preizkusiti izbrane posadke, je bilo vaje konec.

»Naborniki so opravljali samo naloge usposabljanja in varovanja, medtem ko sedanja vojska opravlja klasične bojne naloge. To je tisto, kar res naredi vojaka. Ni se spremenil samo odnos do vojaka, ampak tudi vojak sam,« je generalpodpolkovnik Albin Gutman, načelnik generalštaba Slovenske vojske, predstavljal odlike profesionalne vojske. Po njegovih besedah mora biti sodobni vojak bistveno bolj usposobljen, več mora znati in biti bolj motiviran. Če ne bi bili motivirani, teh nalog preprosto ne bi mogli izvršiti, pravi general Gutman.

Pripadniki 10. bataljona in podpornih enot Slovenske vojske so se na Madžarskem izkazali. Vaja »Sokolji udar« je morda imela tudi simbolni pomen, saj je potekala na 550. obletnico umora zadnjega celjskega grofa Ulrika II., žrtve zarote tedanjega madžarskega plemstva v Beogradu. Kneževina celjskih grofov je obsegala za okrog dve današnji Sloveniji veliko ozemlje, po smrti Ulrika II. pa je pripadla Habsburžanom. Prva naloga 10. bataljona v mednarodnih operacijah kriznega odzivanja se bo predvidoma februarja začela na Kosovu.