Žiri

Besedilo: Mateja Rant
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Po enajstih letih so Žirovci letos prvič dobili občinski praznik, ki so ga povezali s 25. junijem, dnevom državnosti. Na ta dan smo Slovenci stopili na pot izgradnje parlamentarne demokracije in s tem nove lokalne samouprave, katere rezultat je tudi njihova občina, so utemeljili svojo izbiro.

Obenem so 23. oktober določili za dan spomina. Na ta dan se bodo spominjali okupacije in vojne vihre leta 1943, ko so morali Nemci pod pritiskom partizanskih enot zapustiti Žiri in so tako Žiri postale eden prvih večjih osvobojenih krajev na Gorenjskem.

Sadove so letos jeseni obrodila tudi večletna prizadevanja, da bi prišle na vrsto nekatere naložbe, podprte z državnimi sredstvi. Med najpomembnejše sodi projekt obnove stare šole, v katerem bodo v prihodnje uredili muzej in informacijski center. Objekt so v preteklosti že protipotresno sanirali, zdaj pa bodo objekt še znižali za eno etažo, s čimer mu bodo vrnili prvotno podobo. Za obnovo so pridobili 52 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev na razpisu Interreg IIIA Slovenija – Avstrija 2000-2006.

V državnem proračunu za leti 2006 in 2007 se je našel denar tudi za obnovo nekaterih regionalnih cest v Žireh. Tako so jeseni lahko zastavili obnovo ceste na Dobračevi, ob čemer bodo zgradili tudi pločnike in avtobusni postajališči. S pomočjo sredstev v okviru regionalnih razvojnih spodbud so pristopili še k obnovi ene najpomembnejših prometnih žil, in sicer lokalne ceste Žiri-Smrečje-Vrhnika. Poskrbeli so tudi za odkupe zemljišč za dokončanje povezovalne ceste v industrijski coni, kjer že gradijo M Sora, Kladivar in Etiketa, in pristopili k pripravi nove strategije prostorskega razvoja, s katero nameravajo kraju dati nov razvojni razmah.

V vrtcu Pri sv. Ani so se oktobra veselili ob odprtju prenovljenih prostorov. Na podstrešju so med drugim pridobili veliko dvorano, s čimer so zagotovili več prostora za izvajanje različnih dejavnosti v vrtcu. S pridobitvijo dodatnih prostorov so lahko zaprosili tudi za povečanje koncesije, tako da po novem lahko sprejmejo dva polna oddelka otrok drugega starostnega obdobja. V cerkvi sv. Martina pa so s temeljito obnovo devetdeset let starim orglam zagotovili stabilnejši ter obenem svetlejši in jasnejši zvok. Obnova je bila vredna 15 milijonov tolarjev, pri čemer jim je s pomočjo občanov uspelo zbrati šest milijonov tolarjev, štiri milijone je primaknilo ministrstvo za kulturo, tri občina, preostanek pa je pokrila župnija.

V Žireh so letos zaznamovali še pomemben jubilej, stoletnico neprekinjenega delovanja tamkajšnje čipkarske šole. Že leta 1883 so v Žireh organizirali prvi klekljarski tečaj, stalno čipkarsko šolo pa je Osrednji zavod za klekljanje na Dunaju ustanovil leta 1906 po posredovanju Antona Primožiča. Prva učiteljica je bila Leopoldina Pelhan, njeno delo sta nadaljevali Angelca Jesenko in Anda Grošelj, za ponoven razcvet pa je v sedemdesetih letih poskrbela Marica Albreht. Danes čipkarsko šolo obiskuje 120 učencev, med njimi 20 fantov, ki se učijo klekljati pod vodstvom Branke Grošelj.

Občinski svet:

Franci Mlinar, Silva Frelih, Stanislav Mlakar, Peter Dolenc, Urška Eniko, Vladimir Oblak (SDS), mag. Viktor Žakelj, Metka Debeljak, Anton Beovič, mag. Martin Kopač (LDS), Marko Mrlak, Marijan Žakelj, Vesna Kranjc (NSi), Germana Pivk (SLS) in Branko Jesenovec (SD).

Občinski nagrajenci:

Priznanji župana so podelili nekdanjemu župniku v Žireh Jožetu Stržaju, ki je žirovsko župnijo vodil enajst let, in družini Jurca iz Brekovic, ki gospodari na največji in najnaprednejši kmetiji v Žireh. S posebnimi spominskimi priznanji so se spomnili še vseh nekdanjih in sedanjih žirovskih svetnikov.