Florjanov bivak na vrhu Gozdnika / Foto: Jelena Justin

Izziv vztrajnosti

Rečiška krožna pot, 2. dan – Prvi del Rečiške krožne poti smo prehodili prejšnji teden. Danes nadaljujemo do konca, da »zašilimo klobaso« v Laškem.

Na tej dolgi krožni poti smo prespali v Planinskem domu Kal. Ja, na ta način naredimo krožno pot malce lažjo, saj ni cilj, da jo prehodimo v enem dnevu, ampak da jo prehodimo in da pri tem uživamo.

Levo od Doma nadaljujemo proti vrhu Kala, od koder lepo po slemenu nadaljujemo proti Mrzlici, ki s svojimi 1122 metri predstavlja najvišjo točko naše tokratne ture. Z vrha Mrzlice sestopimo do planinskega doma, kjer dobimo tudi šesti kontrolni žig. Nadaljujemo proti Gozdniku, ki je naslednja kontrolna točka, ki pa nam bo vzela kar nekaj časa, saj je hrib malce umaknjen s poti, pa še zelo strm je. Od doma se začnemo strmo spuščati v smeri Šmohorja. Najprej skozi gozd, nato pa dosežemo širok kolovoz, ki mu sledimo. Vmes se celo malce dvignemo, ko pa spet začnemo pot navzdol, pa se znajdemo na križišču, kjer desna pot zavija proti Kalu, mi pa zavijemo levo po kolovozu navzdol. Strm spust, mimo partizanskega spomenika, nas pripelje do makadamske ceste, kjer zavijemo levo v breg in dosežemo Suhi hrib, 812 m n. m. Čaka nas prečna pot, skoraj po ravnem, ko se nam odpre pogled na naš naslednji cilj, piramido Gozdnik, 1092 m n. m., ki že od daleč daje slutiti, da ta vzpon ne bo spokojen. O ne, ne bo! Zelo strmo bo!

Ko pridemo do roba gozdnega slemena, se obrnemo levo in začnemo strm vzpon na Gozdnik. Ves čas hodimo po gozdnem slemenu, obhodimo nekaj ogromnih skal, nato pa začnemo gristi kolena po poti, ki je prepletena s številnimi koreninami. Na vrhu Gozdnika je bivak, kjer je tudi sedmi kontrolni žig. Predlagam, da z Gozdnika sestopimo na severno stran. Med strmim stopom se nam v daljavi pokaže Šmohor, nad njim pa Malič. Še dva od naših ciljev, Tolsta pa se niti še ne vidi.

Ko dosežemo makadamsko cesto, zavijemo desno. Makadamski cesti sledimo do velikega križišča, kjer nas smerokaz usmeri levo proti Šmohorju. Ja, ceste je kar nekaj. Počasi se začnemo vzpenjati proti Šmohorju, z leve se nam priključi cesta, ki pride iz Liboj. Ko dosežemo cerkev sv. Mohorja, nas do doma čaka le še nekaj minut. Vendar predlagam, da ne gremo najprej do doma, temveč nadaljujemo po cesti do razcepa za Tolsto, 779 m n. m. Do Tolste nas loči približno 15 minut in tam dobimo osmi kontrolni žig. Po isti poti se vrnemo do ceste, nato pa do Doma na Šmohorju, po zasluženi počitek in deveti kontrolni žig.

Pred nami je zgolj še ena, zadnja, deseta kontrolna točka na vrhu Maliča. Od doma nadaljujemo proti Maliču, na razcepu zavijemo levo. V spodnjem delu se pot zmerno vzpenja ter poteka vzporedno z makadamsko cesto. Nekajkrat izgubimo višino, ko skoraj sestopimo do ceste, se ponovno vzpnemo. Po daljšem vzponu sestopimo povsem do ceste, kjer je vzletišče jadralnih padalcev. Sledi strmi del vzpona po gozdnatem zahodnem grebenu Maliča, ki nas pripelje na vrh. Zemljevid vrh označuje kot razglednik, a očitno je res že nekaj let preteklo od njegove izdaje, saj o razgledu ne moremo govoriti. Drevje se je razraslo in zakrilo razgled. Na vrhu ni drugega kot oddajnik ter skrinjica z vpisno knjigo. Z vrha se vrnemo v smeri vzpona, ko nas smerokaz usmeri levo proti Laškemu. Strm sestop nas pripelje do kolovozne poti, ki preči dvorišče ene od hiš, nato pa se po kolovozu in čez travnike spustimo do Laškega. Ker nas avto čaka na železniški postaji, se po glavni cesti sprehodimo do izhodišča in zaključimo obhod Rečiške krožne poti. In zapomnite si, ni važno, ali smo jo prehodili v enem dnevu ali v dveh, pomembno je, da smo jo prehodili varno in pri tem uživali.

Tehnični podatki celotne poti so:

Dolžina: 38 km
Nadmorska višina: maks. 1122 m
Višinska razlika: 2400 m
Trajanje: od 12 do 14 ur
Zahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / petek, 8. maj 2015 / 17:47

Ustvarjal z mislijo na Josipo

Med razstavljenimi lesenimi izdelki v šenčurskem muzeju je tudi Tris nakita, ki ga je avtor Jože Koželj izdelal z mislijo, da ga bo morda nosila tudi Josipa Lisac.

Objavljeno na isti dan


Šport / četrtek, 30. september 2021 / 16:00

Odštevalnika do Planice

Rateče – V Planici in Kranjski Gori se je začelo odštevanje do svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki bo leta 2023.

Zanimivosti / četrtek, 30. september 2021 / 15:58

Dan odprtih vrat na skupnem vrtu Sorško polje

Dan je bil namenjen druženju, ogledu vrta, izmenjavi semen in dobrih praks, ozaveščanju ...

Preddvor / četrtek, 30. september 2021 / 15:56

Cerkev na Bregu ob Kokri znova sije

Cerkvi sv. Lenarta na Bregu ob Kokri so obnovili zvonik. Ker je breška cerkev kulturni spomenik, so nad obnovo budno bedeli tudi pristojni za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Kronika / četrtek, 30. september 2021 / 15:44

Združeni proti zlorabam otrok

Pred dnevi je stekla mednarodna kampanja slovenske policije, Europola in policij držav Zahodnega Balkana Reci ne!, ki ozavešča o spletnih spolnih zlorabah otrok in mladostnikov.

Rekreacija / četrtek, 30. september 2021 / 15:22

Doživeti vzpon v soteski

Maloško poldne (1823 m n. m.) in Ostra peč (1801 m n. m.) – Vodnata soteska, ob kateri je speljana približno tristo petdeset metrov dolga ferata, ki premaga sto metrov višinske razlike. Drugačen prist...