Z umetnostno zgodovinarko Petro Čeh tesno sodelujeta Ivetovi hčeri, slikarka Maja Šubic in oblikovalka Nives Lunder. / Foto: Igor Kavčič

Vse leto za Ivetovih sto

V soboto bi slikar Ive Šubic (1922–1989) praznoval stoti rojstni dan. V umetnostnozgodovinski zbirki Loškega muzeja so ob tem odprli razstavo Iz muzejskih depojev: Ive Šubic.

Škofja Loka – To je bil prvi dogodek ob letošnjem praznovanju stote obletnice rojstva enega najpomembnejših slovenskih slikarjev druge polovice 20. stoletja, hkrati pa ljudem v Poljanah in širše na Loškem dobrega znanca in mnogim tudi dolgoletnega bližnjega prijatelja. Odprtje tokratne priložnostne razstave, ki bo v okviru umetnostnozgodovinske zbirke Loškega muzeja na ogled vsaj leto dni, je bilo intimne narave, saj so se v prvem nadstropju gradu, kjer je zbirka, zbrali predvsem Ivetovi sorodniki, njegovi nekdanji sosedje in mnogi, ki so ga poznali in z njim tudi prijateljevali.

Prisotne je pozdravila kustosinja Loškega muzeja umetnostna zgodovinarka Petra Čeh, ki se že dlje časa intenzivneje ukvarja s Šubičevo umetniško dediščino. »V Loškem muzeju imamo precej njegovih del in obletnica je priložnost, da predstavimo tista med njimi, ki jih imamo sicer v muzejskih depojih nekoliko skrita pred javnostjo, saj niso predstavljena na javnih razstavah v stalnih zbirkah. Namen muzejev ni le, da hranimo in preučujemo umetniško dediščino, ampak informacije o naših dognanjih tudi posredujemo javnosti.«

V Loškem muzeju sicer hranijo 93 del Iveta Šubica, za aktualno postavitev pa so jih izbrali 11. Kot je povedala Petra Čeh, poleg nekaj olj na platnu hranijo predvsem grafike, risbe pa tudi osnutke za likovne stvaritve na spomenikih. Najmanj je prav slikarskih del, zato so tokrat tudi v središču pozornosti, na primer dela Kolona, Jesenska pokrajina in Triglav. Slednja slika je eno od lanskih odkupov Loškega muzeja in so jo posebej za to postavitev tudi restavrirali. Pozornost gre tokrat tudi partizanskim risbam in osnutkom za fresko Poljanska vstaja, ki so jo letos ob rušitvi prvotne stavbe prestavili nedaleč stran.

»Muzejsko zbirko tudi v prihodnje želimo obogatiti z odkupi predvsem Ivetovih kapitalnih del, ki so zdaj še v drugih, tudi zasebnih zbirkah,« je še dejala kustosinja Loškega muzeja. Pri snovanju Šubičevega leta z muzejem tesno sodelujeta tudi slikarjevi hčeri Nives Lunder in Maja Šubic. »Z leti tudi sama spoznavam pomen obujanja preteklosti, tradicije in v tem primeru tudi spomina na Iveta, ki je sicer za našo družino še danes zelo živ. Mislim, da bi bil vesel, če bi bil danes tu,« je povedala Nives, sestra Maja pa poudarila: »Po eni strani je že zelo daleč, odkar Iveta ni več med nami, po drugi pa ga vsak dan slišim s pametnimi in bodrilnimi nasveti, kadar ustvarjam.«

»Ive je imel rad ljudi. Pri nas doma je bilo kot v gostilni, po peti popoldan so začeli prihajati prijatelji in znanci. Tudi mama Sely, ki nas je zapustila lani novembra, je bila res dobra gostiteljica. Oče je preprosto privlačil ljudi in to njegovo, kako naj rečem – ljudoljubje – se nadaljuje z Majo,« vesela, da je toliko ljudi počastilo odprtje razstave in s tem Ivetov stoti jubilej, še pove Nives Lunder. Glede na to, da dogodka niso posebej oglaševali, ampak je šlo predvsem za osebna vabila sosedom, prijateljem in znancem, je nad dobrim obiskom presenečena in počaščena tudi Maja Šubic. »Danes je tu tudi marsikdo, ki je od njega kupil sliko in mu ta hkrati predstavlja tudi Iveta kot osebo,« pove Maja in doda, da zanjo tudi najboljšega očeta. »Ko sem bila v srednji šoli, me je vprašal, kaj bi rada počela v življenju. Rekla sem mu, da bi potovala, malo slikala pa pisala. Stal je tam pred menoj, malo pomolčal in dejal: »Saj vem, ena zguba.«

Ob razstavi so v muzejski trgovini ponudili tudi posebne nogavice s Šubičevimi motivi, ki jih je oblikoval Nejc Šubic, razstava pa je bila šele uvertura v počastitev stote obletnice rojstva Iveta Šubica, saj je zvečer na Loškem odru sledila predstava Medrug Polanci Kulturnega društva dr. Ivana Tavčarja Poljane nad Škofjo Loko in v režiji Andreja Šubica, Združenje umetnikov Škofja Loka pa je zatem v gostilni Pr' Pepet pripravilo še srečanje ob Ivetovih tihožitjih in posebni pogostitvi.

V oktobru bodo v Loškem muzeju pripravili še retrospektivno razstavo ilustracij Iveta Šubica, saj gre za del njegovega opusa, ki še nikoli ni bil predstavljen v tako velikem obsegu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 5. maj 2019 / 18:42

Del Krvavške ceste brez plinovoda

Na nas se je obrnil bralec, razočaran, ker se Petrol ni odločil za plinifikacijo dela Krvavške ceste. V Petrolu odgovarjajo, da je interes za priklop med uporabniki podpovprečen.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 19. julij 2013 / 10:00

Optimizma jim ne manjka

Maturantje so v ponedeljek izvedeli, kako so se odrezali na letošnjem spomladanskem roku mature. Rezultate so zlasti nestrpno pričakovali tisti, ki potrebujejo točke za vpis na izbrano fakulteto. Nas...

Gospodarstvo / petek, 19. julij 2013 / 10:00

Zbirateljski kovanci ob Puharjevi obletnici

Kranj - Slovenija bo prihodnje leto izdala priložnostne kovance ob dveh pomembnih jubilejih – ob 600. obletnici kronanja Barbare Celjske in 200. obletnici rojstva fotografa Janeza Puharja....

Razvedrilo / petek, 19. julij 2013 / 10:00

Tržič v glasbenih ritmih

Tržiškim ustvarjalcem tudi v poletnih mesecih ni dolgčas. Folklorna skupina Karavanke je gostovala v Estoniji, ansambel Zarja pa je v domačem kraju snemal videospot za valček Tržič.

Humor / petek, 19. julij 2013 / 15:00

Ta je dobra

Petinosemdesetletnega dedka je zanimala kakovost njegove sperme, zato je šel k svojemu zdravniku, da bi preveril zadevo. Doktor mu je dal stekleničko in mu naročil: »Jutri zjutraj mi prine...

Humor / petek, 19. julij 2013 / 15:00

Od zadaj

Prihaja čas, ko nam bo ostalo le še upanje v prihodnost – in z njo na stare dobre čase.