Tudi spomladi bo težko
Po lanskem rekordnem letu za slovensko gospodarstvo se mnoga podjetja ukvarjajo z vprašanjem, kako preživeti. Ne le zima, tudi pomlad bo težka, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije.
Ljubljana – Leto 2019 je bilo za slovensko gospodarstvo najuspešnejše v zgodovini, zdaj pa se mnogi podjetniki sprašujejo, kako preživeti, je generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc poudarila pretekli četrtek na 9. Vrhu malega gospodarstva, na katerem so se posvetili predvsem vplivu krize zaradi epidemije covida-19 na malo gospodarstvo. »Epidemija bo malemu gospodarstvu odnesla 1,8 milijarde evrov dodane vrednosti. Po težki zimi se napoveduje še ena težka pomlad. Vendar pa prihaja poletje … Zato zdržimo, ker bo bolje,« je tudi dejala.
Epidemija covida-19 je malo gospodarstvo z okoli 120 tisoč subjektov, ki so v letu 2019 predstavljali polovico prihodkov v zasebnem sektorju, 60 odstotkov dodane vrednosti in 70 odstotkov zaposlenih, prizadelo huje kot velike gospodarske družbe, je na vrhu malega gospodarstva povedal glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Za letos pričakuje 14-odstotno znižanje prodaje in 12-odstotno znižanje dodane vrednosti v malem gospodarstvu, a že v naslednjem letu predvideva odboj poslovanja, ker ne pričakuje ponovitve podobnih zajezitvenih ukrepov, kot so bili spomladi 2020.
Andrej Brvar, direktor Infocentra GZS, je predstavil rezultate novembrske ankete o vplivu covida-19 na slovensko gospodarstvo, v kateri je sodelovalo 488 podjetij. Več kot 80 odstotkov sodelujočih podjetij je bilo iz segmenta mikro, majhnih in srednje velikih podjetij. Anketa je pokazala, da bodo podjetja v 2020 v povprečju beležila za 20,5 odstotka nižje prihodke kot v letu 2019. Največji padec pričakujejo ravno majhna podjetja v storitvenih dejavnostih, ki so navedla medletni padec prihodkov za 29 odstotkov. Podjetja napovedujejo zmanjšanje števila zaposlenih za devet odstotkov, pri mikro podjetjih pa je napovedan padec števila zaposlenih za 15 odstotkov. Kot najpomembnejše ukrepe za pomoč malemu gospodarstvu so anketiranci izpostavili podaljšanje vseh ukrepov pomoči do 30. junija 2021, povrnitev povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v celoti ter povečanje povračila deleža fiksnih stroškov, je povedal.
Direktor Pravne službe GZS Marko Djinović je ob tem opozoril, da je sledenje dosedanji interventni zakonodaji, ki vsebuje obsežne in prepletene predpise, za mala in srednje velika podjetja zelo zapletena naloga. Za mala podjetja je zato po njegovi oceni ključno, da sprejete ukrepe poznajo in jih znajo kar najbolje uporabiti v svojo korist, pri čemer jim lahko z aktualnimi informacijami in strokovnimi nasveti pomaga tudi GZS.
Vrhu malega gospodarstva je isti dan sledil še 15. Vrh slovenskega gospodarstva, na katerem so se pogovarjali predvsem o vprašanjih, kako Slovenija dohiteva Evropsko unijo in kako uspešen je sedanji razvojni model Slovenije. Oba dogodka sta v duhu časa (in letos prvič) potekala povsem virtualno. Udeleženci so ugotavljali, da Slovenija s sedanjim razvojnim modelom napreduje dokaj stabilno, vendar prepočasi, da bi lahko uresničili svoje sanje. Te so Slovenija 5.0, družba trajnostnega razvoja, ki bo z uporabo znanosti, umetne inteligence, industrije 4.0 in inovativnosti zagotavljala delo, socialno varnost in okoljsko vzdržnost po najvišjih svetovnih standardih in s tem po razvitosti prodrla v krog najuspešnejših držav sveta. Za dosego cilja bo zato potrebna nova razvojna paradigma, v okviru katere bo osrednje mesto namenjeno vlaganjem v razvoj in inovativnost, so poudarili na vrhu gospodarstva.
Na vrhu je spregovoril tudi premier Janez Janša in povedal, da bi morala biti povprečna rast BDP na zaposlenega za polovico višja od predvidene v nekdanji strategiji razvoja Slovenije, če bi hoteli ujeti povprečje razvitosti EU do 2030 ali do 2050 dohiteti Avstrijo. Janša je poudaril, da je velik zaviralec razvoja pretirana birokracija, zato je Strateški svet za debirokratizacijo že pripravil sveženj predlogov za poenostavitev postopkov, ki bodo stimulativno vplivali na prihodnji razvoj. Zaradi doslej sprejetih ukrepov se Slovenija nahaja v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami epidemije, je še dejal.