Upokojeni, a še naprej delajo

Po spremenjeni pokojninski zakonodaji lahko ljudje, ki ostanejo zaposleni tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, poleg plače prejemajo še štirideset odstotkov pokojnine. Takih z dvojnim statusom je v državi nekaj več kot deset tisoč, na Gorenjskem okoli tisoč.

Kranj – Letos na začetku leta je bila v pokojninskem sistemu uveljavljena prilagojena ureditev možnosti kombiniranja statusa aktivnosti s statusom upokojenca. Spreminja se ureditev prejemanja dela pokojnine ob hkratnem podaljševanju aktivnosti v polnem obsegu. Zavarovanci ali upokojenci, ki so vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni čas in izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, lahko podajo zahtevo za izplačilo štirideset odstotkov starostne pokojnine, ki se jim bo lahko izplačevala tri leta, kasneje pa se jim bo izplačevalo dvajset odstotkov starostne pokojnine. Pred tem je veljalo, da lahko zavarovanci (upokojenci) uživajo dvajset odstotkov starostne pokojnine. Če nadaljujejo delo, se jim del starostne pokojnine preračuna na štirideset odstotkov. Poleg polne vključitve v zavarovanje ta ureditev stimulira tudi obvezno vključitev v obvezno zavarovanje za krajši delovni oziroma zavarovalni čas, vendar najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, in sicer bo tudi tak posameznik poleg delne pokojnine oziroma sorazmernega dela pokojnine upravičen do izplačila sorazmernega dela štirideset odstotkov starostne pokojnine.

Koliko jih uživa dvojni status

Zanimalo nas je, koliko ljudi ima dvojni status. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) nam je postregel s podatki o 10.538 uživalcih dvajset odstotkov predčasne ali starostne pokojnine decembra lani, ko je še veljala prejšnja ureditev, na Gorenjskem je dvojni status takrat uživalo 1055 ljudi. Junija letos pa na Gorenjskem beležijo 1064 uživalcev štirideset odstotkov starostne pokojnine in dvajset odstotkov predčasne pokojnine, od tega 1039 uživalcev štirideset odstotkov starostne pokojnine in 25 uživalcev dvajset odstotkov predčasne pokojnine. V državi je ta čas dvojni status uživalo 11.528 prejemnikov štirideset odstotkov starostne in 363 prejemnikov dvajset odstotkov predčasne pokojnine.

Največ uradnikov, zdravnikov in učiteljev

Zanimala nas je tudi struktura ljudi z dvojnim statusom. Kar 66 odstotkov jih je iz zasebnega sektorja, 43 odstotkov iz javnega. Moških je nekaj več kot 61 odstotkov, žensk nekaj manj kot 39 odstotkov. Glede na vrsto zavarovanja z devetdeset odstotki prednjačijo zaposleni pri pravnih osebah, sedem odstotkov je samozaposlenih, dva odstotka in pol zaposlenih pri zasebnikih, preostalih pa je zanemarljivo malo. Po dejavnostih (analiza je iz letošnjega februarja) največ upokojencev, ki ostajajo na delu, na prvem mestu najdemo na področju splošne dejavnosti javne uprave, sledijo bolnišnična in zdravstvena dejavnost, osnovnošolsko izobraževanje, splošna zunajbolnišnična in zdravstvena dejavnost, cestni tovorni promet, visokošolsko izobraževanje, inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, dejavnosti za javni red in varnost, trgovina na drobno (pretežno z živili) in sodstvo.

Zanimalo nas je tudi, koliko denarja za to pravico namenja ZPIZ in kolikšen je učinek glede na dejstvo, da ljudje ostajajo dlje aktivni in vplačujejo v pokojninski sistem? Za izplačilo dvajset odstotkov predčasne ali starostne pokojnine je bilo v letu 2019 realiziranih 21,2 milijona evrov, navaja ZPIZ. Zaradi uveljavitve nove pravice je bilo v obdobju januar–junij 2020 realiziranih za dvajset odstotkov predčasne ali starostne pokojnine nekaj več kot 640 tisoč evrov in za štirideset odstotkov starostne pokojnine 25,1 milijona evrov, skupaj torej 25,7 milijona evrov.

Boljši gmotni položaj

Na vprašanje o učinkih daljše aktivnosti starostnikov in vplačevanju v pokojninski sistem pa pojasnjujejo, da v času aktivnosti poleg plače dobijo še del pokojnine, kar pomeni trenutni boljši ekonomski položaj posameznika. »Zaradi več pokojninske dobe brez dokupa ali pokojninske dobe bo pokojnina odmerjena v višjem odstotku, kar je učinek za posameznika na dolgi rok. Seveda pa smo v času koronavirusa, ki ni normalen in je učinke predvsem za državo težko ovrednotiti, saj je z interventnimi zakoni država zagotavljala plačilo prispevkov, čakanje na delo, sedaj še krajši delovni čas. Namen stimuliranja daljšega ostajanja v zavarovanju vsekakor ni bil, da nekdo prejema dvajset ali štirideset odstotkov, ko je na čakanju, a seveda nihče ni mogel predvideti, da bodo nastopili tako nenavadni časi,« odgovarjajo na ZPIZ.