Miha Oman, dr. med., spec. urgentne medicine

Delo »urgence« v času covida-19

»Število obravnav v Ambulanti nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma (ANMP ZD) Kranj je glede na lanski april upadlo za štirideset odstotkov. Število nujnih stanj in nujnih medicinskih intervencij pa je ostalo enako. Številke dokazujejo, da je bilo v preteklosti vsaj štirideset odstotkov vseh obiskovalcev povsem nenujnih in bi se lahko brez škode za lastno zdravje namesto na urgentno službo obrnili na osebnega zdravnika,« je povedal vodja ANMP ZD Kranj Miha Oman, dr. med. Prve paciente s sumom na bolezen covid-19 so v tej ambulanti obravnavali že pred razglasitvijo epidemije. Več pa v pogovoru z njim.

ANMP ZD Kranj tudi v teh razmerah obravnava vsa nujna stanja oziroma stanja, kjer z obravnavo in zdravljenjem pacient ne more počakati na obravnavo pri osebnem zdravniku. Pred vhodom v čakalnico ANMP je vzpostavljena triažna točka, kjer pacienta povprašajo o simptomih, ki bi lahko kazali na covid-19.

»Po izredno napornem februarju in marcu, ko smo dnevno reorganizirali delovne procese, se ukvarjali z zagotavljanjem zaščitne opreme (ki ni bila dobavljiva), tudi večkrat dnevno prejemali nova navodila pristojnih institucij, se je stanje trenutno nekoliko umirilo.«

Kako poteka delo ANMP ZD Kranj med epidemijo?

Prve paciente s sumom na bolezen ali s klinično sliko bolezni covid-19 smo obravnavali že pred razglasitvijo epidemije. Na srečo smo začeli tudi aktivnosti za zagotovitev zaščitne opreme že precej pred tem, ob prvih znakih, da je možna epidemija tudi v Evropi. V nasprotnem primeru bi bile težave z zagotavljanjem zaščitne opreme, ki so se pojavile na vrhuncu epidemije, še večje. Prve paciente in odvzeme prvih brisov smo obravnavali že konec februarja. Skupaj s pojavom prvih pacientov smo že takrat začeli z reorganizacijo dela ANMP, kjer smo morali zagotoviti dodaten kader za delo in ločiti čisti in nečisti vhod, poskrbeti za prostore za pregled pacientov s sumom na bolezen in odvzeme brisov.

Drugega marca je ZD Kranj tudi uradno postal ena od 16 vstopnih točk, reševalna postaja ZD Kranj pa eden od petih izvajalcev reševalnih prevozov pacientov s potrjeno boleznijo covid-19. Skupaj z zdravniki ZD Škofja Loka in ZD Tržič smo organizirali delo na vstopni točki, ki je obsegalo tako pregled pacienta kot jemanje brisov, saj se je število pacientov s sumom na bolezen začelo povečevati.

Skladno z uredbo ministrstva za zdravje o ukrepih za obvladovanje širjenja covida-19 in posledično odpovedjo preventivnih zdravstvenih dejavnosti ter večine specialističnih zdravstvenih dejavnosti je prišlo do večje reorganizacije dela celotnega zdravstvenega doma. Šestnajstega marca sta bili vzpostavljeni posebni t. i. covid ambulanti za odrasle in za otroke za področje zdravstvenih domov Kranj, Tržič in Škofja Loka, dejavnost ambulante pa je prešla pod pristojnost družinske medicine in pediatrije. ANMP je še vedno obravnavala vsa nujna stanja, tako pri pacientih s sumom na covid-19 kot brez njega.

Koliko imate tudi klicev glede novega virusa? Kakšen je protokol obiska ANMP?

Število telefonskih klicev v ANMP je povečano. Največ jih je bilo tik pred razglasitvijo epidemije, ko smo sprejeli tudi štiristo klicev na dan. Temu smo se prilagodili tako, da smo ustanovili posebno delovišče, kjer je zdravnik na enotni telefonski številki odgovarjal na vprašanja v zvezi s covidom-19 in svetoval pacientom glede ukrepanja. Paciente je lahko tudi naročil na pregled ali odvzem brisa ter svetoval glede karantene ali samoizolacije.

Po reorganizaciji delovanja zdravstvenega sistema, po večji dostopnosti družinskih zdravnikov po telefonu in z vzpostavitvijo covid ambulant se je število klicev začelo umirjati, še vedno pa jih je več kot v preteklosti.

ANMP tudi v teh razmerah obravnava vsa nujna stanja oz. stanja, kjer z obravnavo in zdravljenjem pacient ne more počakati na obravnavo pri osebnem zdravniku. Pred vhodom v čakalnico ANMP je vzpostavljena triažna točka, kjer pacienta povprašajo o simptomih, ki bi lahko kazali na covid-19, pacientu se izmeri telesna temperatura, prejme tudi zaščitno masko. Če je postavljen sum na covid-19, se obravnava v ločenih prostorih (če pacient ni življenjsko ogrožen, ga v času delovanja covid ambulante napotimo tja), osebje pa ga obravnava oblečeno v zaščitno opremo.

Koliko obravnav ste imeli v aprilu, koliko od teh je bilo nujnih stanj?

Število obravnav v ANMP je glede na lanski april upadlo za štirideset odstotkov. Število nujnih stanj in nujnih medicinskih intervencij pa je ostalo enako. Številke dokazujejo, da je bilo v preteklosti vsaj štirideset odstotkov vseh obiskovalcev povsem nenujnih in bi se lahko brez škode za lastno zdravje namesto na urgentno službo obrnilo na osebnega zdravnika. Kajti kljub drugačnim pričakovanjem število hudih poslabšanj kroničnih bolezni v tem času ni bilo bistveno večje. Poslabšanja kroničnih bolezni so se dogajala tudi pred epidemijo. Sedaj, ko se je strah pred okužbo nekoliko umiril, število nenujnih obiskov v ANMP zopet narašča.

Katera so tista nenujna stanja, zaradi katerih se "urgence" ne obišče?

O nenujnih stanjih, zaradi katerih nekateri pogosto obiskujejo urgentne službe, je bilo že veliko napisanega. Stanja ostajajo enaka. To so pisanje receptov za redno terapijo, napotnice za kontrolne zdravniške preglede, odstranitve klopa, izpiranje ušes, bolezenska stanja, kot so vraščeni nohti, ki jih ima pacient že dalj časa in so brez znakov vnetja. Kar nekaj je tudi pacientov z zdravstvenimi težavami, ki so že bile obravnavane pri osebnem zdravniku, marsikatere tudi pri specialistu, nato pa pacient pride še po drugo ali tretje mnenje na urgenco.

Pri izvajalcih so bili začasno odpovedani nenujni specialistični pregledi in posegi ... Ta ukrep je ministrstvo medtem že sprostilo. Ste imeli zaradi tega kaj več obiska v ANMP, ker se je npr. stanje pacienta, ki je čakal na pregled, poseg, poslabšalo?

Bistvenega povečanja obiskov v ANMP zaradi poslabšanja stanja, ker so bili nenujni specialistični pregledi in posegi odpovedani, na srečo ni bilo. Posamezni primeri so seveda bili, vendar so se pojavljali tudi prej.

Kako je organizirana dežurna služba za otroke?

Pediatrična dežurna služba za otroke, ki ne kažejo znakov okužbe, je organizirana enako, kot je bila do sedaj. Med delavniki, med delovnim časom dispanzerjev je organizirana v pediatričnem oz. šolskem dispanzerju, ob koncu tedna in med prazniki je še vedno organizirana pediatrična dežurna služba med 8. in 20. uro. Če pa ima otrok vročino, prehladne znake ali druge znake okužbe, starši po telefonu pokličejo osebnega ali dežurnega pediatra, se z njim posvetujejo in ki jih v primeru potrebe naroči in napoti na pregled v covid ambulanto, ki je za otroke iz zdravstvenih domov Kranj, Škofja Loka in Tržič organizirana v ZD Kranj, v prostorih Fajdigove ambulante.

So trenutno kakšne težave, na katere bi opozorili?

Po izredno napornem februarju in marcu, ko smo dnevno reorganizirali delovne procese, se ukvarjali z zagotavljanjem zaščitne opreme (ki ni bila dobavljiva), tudi večkrat dnevno prejemali nova navodila pristojnih institucij, se je stanje trenutno nekoliko umirilo. Organizacija dela in zaloge zaščitne opreme omogočajo v trenutnih razmerah stabilno delovanje.

Z zagonom vseh zdravstvenih dejavnosti in vračanjem osebja na stara delovna mesta pa so pred nami novi izzivi ponovne reorganizacije delovanja covid ambulant in predvsem ponovna kadrovska stiska.

Trenutno bi bolj kot na težave veljalo opozoriti na izjemno prizadevnost vseh zaposlenih, ne samo tistih, ki se vključujejo v ANMP, saj so pokazali izjemno delavnost, zanesljivost in prilagodljivost ter ob reorganizaciji delovanja na novih deloviščih dali vse od sebe, da bi pomagali pacientom. Enako velja tudi za tiste, ki so v ozadju, nekoliko bolj skriti pred očmi javnosti, skrbeli za zagotavljanja opreme in ostalega potrebnega za delo zaposlenih, ki so bili v stiku z bolniki s covidom-19. Zahvalili bi se tudi vsem službam (gasilci, policija, Civilna zaščita, področni epidemiologi NIJZ, laboratorij NLZOH …), podjetjem in posameznikom, ki so nam pomagali v teh izrednih razmerah. Na žalost (oz. na našo srečo) jih je preveč, da bi lahko vse poimensko našteli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / četrtek, 1. november 2007 / 07:00

Naši bralci se veliko rekreirajo

Marija Volčjak, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa, se vedno bolj zaveda pomena športa za zdravo življenje. Rekreativne vsebine podpira tudi v časopisu.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 14. februar 2016 / 21:00

Jan Oblak z Atleticom še podaljšal pogodbo

Škofja Loka – Škofjeloški nogometaš in reprezentančni vratar Jan Oblak je v začetku tega tedna podaljšal zvestobo madridskemu Atleticu še za eno leto, kar pomeni, da se mu bo pogodba s španskim klu...

Kronika / nedelja, 14. februar 2016 / 20:59

Krajo izvedli štirje moški

Zgornja Dobrava – Domžalski policisti preiskujejo drzno tatvino, ki se je pred tednom dni okrog 12.20 zgodila na Zgornji Dobravi. Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, so se minuli petek...

GG Plus / nedelja, 14. februar 2016 / 20:53

Dokler živim, zate gorim ...

Tudi v časih, ko še ni bilo telefonov, esemesov in Facebooka, so si zaljubljenci s sladkimi sporočilci izražali naklonjenost. Pred stoletji so jih za posebne priložnosti zapisali na lectovo srce. V kl...

Šport / nedelja, 14. februar 2016 / 20:51

Peter Prevc klub padcu zmagal v Vikersundu

Vikersund – Slovenski šampion Peter Prevc je zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih na letalnici v norveškem Vikersundu. Enajsto zmago v sezoni in sedemnajsto v karieri je dosegel kl...

Humor / nedelja, 14. februar 2016 / 20:47

Zdravljica nima meja

Ob proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku smo Slovenci spet dokazali, da smo to, kar smo. Izvedeli smo, da je vsaka stran imela pripravljene svoje izvajalce Zdravljice.