Skoraj za tretjino več brezposelnih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / torek, 5. maj 2020 / 06:46

V zadnjih dveh mesecih je brez zaposlitve ostalo skoraj tisoč tristo Gorenjcev. Brezposelnost se je tako povečala skoraj za tretjino, največ v državi.

Kranj – Na Gorenjskem se je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v času epidemije covida-19 brezposelnost povečala kar za 31,3 odstotka, kar je največ v državi. Potem ko je bilo konec februarja registriranih brezposelnih 5179 oseb, jih je bilo 31. marca 5340, zadnji podatek pa smo pridobili za 28. april, ko je bilo brez dela že 6458 Gorenjcev. Največ odpuščanj je bilo v gostinstvu in turizmu, predvsem v občinah Kranjska Gora, Bled in Bohinj, sledijo predelovalne dejavnosti in prevozništvo, so pojasnili na kranjski območni službi zavoda za zaposlovanje. »Za maj oziroma junij ni napovedanih presežnih delavcev,« so dodali.

Po pojasnilih kranjskega zavoda za zaposlovanje so doslej odpuščali predvsem manjši delodajalci, medtem ko so se v večjih podjetjih za zdaj obsežnejšim odpuščanjem zaradi poslovnih razlogov še izognili, čeprav je v nekaterih delo že izgubilo od dvajset do trideset zaposlenih. Tudi iz odgovorov podjetij v naši mini anketi je moč razbrati, da si podjetja ne želijo izgubiti delavcev.

Celo v našem največjem turističnem podjetju, družbi Sava Turizem, ki ima že od sredine marca zaprte tudi vse svoje hotelske kapacitete na Bledu, so povedali, da skušajo ohraniti vse zaposlene. Tako so imeli v družbah Sava Turizem in Hoteli Bernardin, ki sta se združili 1. aprila, pred razglasitvijo epidemije novega koronavirusa zaposlenih 1239 ljudi, danes pa jih imajo, čeprav zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti niso ustvarjali nobenih prihodkov, celo nekaj več – 1242.

»Zaposleni so najprej koristili presežne ure in stare dopuste, večina (devetdeset odstotkov zaposlenih) je sedaj na čakanju na delo, drugi opravljajo najbolj nujna dela na delovnem mestu ali od doma. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov smo posredovali enemu zaposlenemu, sklenjenih je bilo še osem sporazumnih prenehanj zaposlitev. Nekaj zaposlenih smo dodatno zaposlili v začetku marca pred začetkom sezone, približno enakemu številu pa so se kasneje iztekle pogodbe za določen čas,« so razložili in dodali, da so za čakajoče na delo pridobili državno subvencijo.

Brez odpuščanja kljub okrnjenemu poslovanju

V Fraportu Slovenija so kljub 85-odstotnem upadu prihodkov za zdaj obdržali vseh 482 zaposlenih. Na delu je okoli dvesto zaposlenih, ki opravljajo nujne službe, ostali so na čakanju na delo, za kar bodo uveljavljali tudi državno subvencijo, so pojasnili.

Tudi v nakelskem Merkurju trgovina, ki je dober mesec dni posloval v zelo okrnjeni obliki, prodaja pa jim je posledično drastično upadla, pravijo, da doslej niso odpustili še nikogar od okoli 1400 zaposlenih. Glede na to, da je bilo zaprtih približno devetdeset odstotkov njihovih trgovin, so nastalim razmeram seveda prilagodili tudi delo. Zaposleni so se na delu izmenjavali, nekatere so premestili na druga delovna mesta, drugi so delali od doma, ostale so napotili na čakanje na delo ali pa niso opravljali dela zaradi višje sile. »Od razglasitve epidemije covida-19 je bilo večje število zaposlenih, povprečno na dan do petsto zaposlenih, ki jim začasno nismo mogli zagotavljati dela, v tednu po 20. aprilu se je ta številka sicer nekoliko znižala, ostaja pa še vedno povprečno do dvesto ljudi, ki jim še ne moremo zagotavljati dela v enakem obsegu kot pred razglasitvijo epidemije. Sledimo sprejeti interventni zakonodaji, in če izpolnjujemo pogoje, se tudi vključujemo v dane ukrepe in tudi tu računamo na pomoč države,« pojasnjuje generalni direktor Blaž Pesjak.

Domel: krajši delovnik bi bil boljši ukrep

V železnikarskem Domelu so imeli pred razglasitvijo epidemije 1269 zaposlenih, podobno je še danes. Poslovanje v prvih treh mesecih je potekalo še po planu, aprila pa so že zabeležili upad naročil in upad prihodkov za petino. »Prav tako pričakujemo večji upad prihodkov v mesecu maju, saj se je ustavitev določenih proizvodenj v Evropi pri nas odrazila z dve- do tritedenskim zamikom,« je razložil Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holdinga. Za mesec maj so še podaljšali večino pogodb za določen čas, v nadaljevanju pa bo njihovo podaljševanje odvisno od naročil za poletne mesece, pojasnjuje Čemažar. Državni ukrep čakanja na delo za Domel ob pogojih prvega protikoronskega paketa ni bil izvedljiv, z njegovo nedavno spremembo pa ga bodo lahko koristili, če se bo kriza nadaljevala. »Pogoji čakanja na delo niso ustrezna oblika pomoči, zato smo vladi predlagali ukrep krajšega delovnika, podobno kot imajo to urejeno v Nemčiji,« sicer poudarja Čemažar.

V škofjeloški družbi Sibo G. so v epidemijo vstopili s 338 zaposlenimi, v zadnjem mesecu in pol pa so jih nekaj celo še zaposlili. Na krizo so se pravočasno in ustrezni pripravili, tako da sta proizvodnja in logistika doslej nemoteno delali, zato tudi ne beležijo upada prihodkov, je razložil Dragan Gojkovič, podpredsednik in vodja prodaje podjetja SIBO G. Ukrepa čakanja na delo ne izvajajo, zato državne pomoči ne bodo koristili.

Prilagoditev poslovnega načrta v Iskratelu

Števila redno zaposlenih v Sloveniji (konec marca so jih imeli 527) doslej niso spreminjali tudi v kranjskem Iskratelu. Prihodki v prvem polletju se jim bodo v primerjavi z lanskim letom znižali za četrtino, druga polovica leta pa bo odvisna zlasti od vplivov izrednih razmer, ki so posledica covida-19, napoveduje glavni direktor Željko Puljić. »Razmere se še vedno hitro spreminjajo, čemur prilagajamo tudi poslovni načrt za leto 2020,« je poudaril. V Iskratelu so sicer z odprtimi rokami sprejeli državni ukrep čakanja na delo, kamor so napotili kar sedemdeset odstotkov zaposlenih. »Po 1. juniju, ko načrtujemo ponoven celovit poslovni zagon, bo način dela spremenjen in implementirali bomo nove ukrepe, vezane na nov način dela in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Načrtujemo tudi manjše organizacijske spremembe, poslovni načrt za leto 2020 bo spremenjen glede na novo dinamiko na trgih, nato pa bomo temu prilagodili tudi kadrovsko strukturo, pri čemer ne pričakujemo, da bo večje število presežnih delavcev,« je še dejal Puljić.

Polovica delavcev na čakanju na delo

V Iskri Mehanizmi, kjer so marca zabeležili 25-odstotni padec prihodkov in aprila 40-odstotnega, so med epidemijo število zaposlenih znižali s 580 na 560. »Odpuščali smo res malenkostno, skoraj bolj naravni del odhodov. V veliki meri smo se poslužili napotitev na čakanje na delo, in sicer v aprilu okoli polovice vseh zaposlenih. Nekatere sodelavce smo bili zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela primorani napotiti na čakanje do konca meseca maja, druge zaposlene, kjer procesi še vedno tečejo, smo na čakanje napotili samo za teden ali dva. Stalno se prilagajamo tako kupcem kot tudi dobaviteljem in poskušamo obvladovati nastalo situacijo,« je povedal glavni direktor Marjan Pogačnik.

V Skupini SIJ, kamor sodi jeseniški Acroni, so razložili, da se trudijo zagotavljati kar se da nemoteno poslovanje. »Zaposleni v proizvodnji in skupnih službah bodo, kjer bo to potrebno, napoteni na čakanje na delo. Naj poudarimo, da gre za začasen ukrep, saj države v evropskem gospodarskem prostoru zaradi upadanja okužb postopno že sproščajo stroge ukrepe,« so dejali.

Iz škofjeloškega Knaufa Insulation pa so sporočili, da se število zaposlenih pri njih ni spreminjalo, prav tako niso nikogar napotili na čakanje na delo. »Kljub temu da je naša proizvodnja kontinuirano proizvajala, se epidemija vseeno odraža na obsegu naše prodaje, ki je zmanjšana,« so razložili.