Prilagajanje novi normalnosti
Kamniški podjetniki se srečujejo z izzivi, ki jih narekuje koronakriza, a ta prinaša tudi nekatere nove priložnosti, ki jih velja izkoristiti.
Kamnik – Posledice zapiranja gospodarstva zaradi pandemije covida-19 so v teh tednih dodobra občutili tudi podjetniki, zbrani v Podjetniškem klubu Kamnik. Na torkovi KIKštarterjevi videokonferenci, ki jo je vodil vodja kamniškega pospeševalnika Sandi Muheljič, so se spraševali predvsem o vplivu koronavirusa na gospodarstvo.
Šest podjetnikov, vodij firm različnih velikosti in branž, ki so lani skupno ustvarili 175 milijonov evrov prometa, se spopada z izzivi, kako koronakrizo čim bolj omiliti. Kot je povedal direktor skupine Jata Emona Stojan Hergouth, je kriza prizadela nekatera podjetja njihove skupine, čeprav velja mnenje, da naj bi bila agroživilska panoga med manj prizadetimi. Zaradi tega so bili primorani odpovedati sodelovanje z nekaterimi pospeševalci prodaje, prekiniti nekatere pogodbe za določen čas, okoli 25 delavcev pa je na čakanju. Kriza je močno prizadela tudi igralništvo, ki je glavni del dohodka Elektrine. Kot je povedal direktor podjetja Urban Bergant, so naročila povsem upadla, tako da trenutna prodaja znaša le okoli pet odstotkov tiste iz lanskega decembra.
Po drugi strani pa v podjetju Zarja Elektronika za zdaj večjega zmanjšanja poslovanja niso zaznali, z izjemo sedemdesetodstotnega padca direktne prodaje. Odpuščanja ne načrtujejo, pravzaprav po besedah direktorja Thomasa Tomsicha tudi v teh razmerah iščejo kader, predvsem varnostne tehnike in projektante. Podobno izkušnjo ima tudi Damjan Gladek, direktor podjetja Slava, ki se ukvarja s tiskanjem nalepk, v zadnjem času tudi z dezinfekcijskimi sredstvi. »Marec je bil najboljši mesec v življenju našega podjetja,« pravi Gladek, ki dodaja, da je bilo podobno tudi v času prejšnje krize, ko se je na trgu pojavilo precej manjših podjetij, ta pa predstavljajo velik del njihovih strank.
Alenka Planinc Rozman, direktorica družbe Planinca, ki se ukvarja z izvajanjem poslovnih delavnic in izobraževanj, se sooča z odpovedjo vseh aktivnosti v živo, svetovanje pa odslej opravlja le po spletu. A kot pravi, se prilagajajo novim razmeram, iščejo priložnosti in ugotavljajo, da jim nove tehnologije omogočajo tudi širitev na tuje trge.
Kot se večinoma strinjajo podjetniki, so sprejeti ukrepi vlade za zamejitev gospodarske škode dobrodošli, a ob tem velja preveriti tudi možnosti, ki jih ponujajo SID banka in druge poslovne banke. Po besedah Aleša Juhanta, direktorja Metal-Profila, jim je ena od bank, kjer imajo najeto posojilo, celo sama ponudila pomoč. Hergouth pa je poudaril še, da so morda nekateri ukrepi preveč ohlapni in bi utegnilo prihajati tudi do zlorab. Ob tem sicer dodaja, da so zaradi ukrepov vlade odpustili vsaj dvajset odstotkov manj zaposlenih, kot bi jih bili primorani sicer.
Karta, na katero stavijo podjetniki, je razpršenost dejavnosti, saj preveliko zanašanje le na en produkt prinaša tudi večje tveganje. Hkrati upajo tudi na čimprejšnjo stabilizacijo razmer, na novo normalnost pa se bodo morali prilagoditi – oziroma kot pravi Bergant: »Nekaterih pravil se bomo morali držati, a življenje bo moralo slej ko prej v normalne poti, saj druge izbire niti nimamo.«