Vlada še naprej rahlja ukrepe

Z 20. aprilom se sprošča tudi prepoved opravljanja tehničnih pregledov in drugih postopkov v zvezi z registracijo motornih vozil ter odpravlja prepoved za nekatere oblike javnega linijskega prevoza. V petek, 17. aprila, smo imeli v Sloveniji 13 na novo odkritih okužb z novim koronavirusom.

Ljubljana, Kranj – V petek, 17. aprila, je bilo med 1.250 opravljenimi testi na novi koronavirus 13 pozitivnih, od teh ni bil nihče iz širše Gorenjske. Štirje ljudje so zaradi posledic te bolezni umrli. Hospitaliziranih je 93, od tega jih je 27 v intenzivni negi, osem pa so jih v petek iz bolnišnice odpustili v domačo oskrbo.

Novo je, da vlada z 20. aprilom sprošča prepoved opravljanja tehničnih pregledov in drugih postopkov v zvezi z registracijo motornih vozil ter dela v tahografskih delavnicah, a pod pogojem, da izvajalci upoštevajo vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Veljavnost prometnih dovoljenj vključno z zavarovanjem motornih vozil pa se v vsakem primeru podaljšuje do 19. junija.

Še vedno do 17. maja velja prepoved šolam vožnje.

Dovoljen bo javni linijski prevoz na delo

Vlada z 20. aprilom odpravlja prepoved tudi za nekatere oblike javnega linijskega prevoza, ki jih organizirajo gospodarski subjekti za prevoz zaposlenih na delovno mesto. Stroške krije organizator prevoza, je na novinarski konferenci v soboto, 18. aprila, povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Izvajalec prevoza je v osmih dneh od sklenitve pogodbe dolžan obvestiti ministrstvo, pristojno za promet in predložiti podatke o itinerarju in voznem redu za register posebnih linijskih prevozov. Med izvajanjem prevoza mora imeti voznik v vozilu pogodbo in seznam potnikov, omejitev števila potnikov je na največ eno tretjino števila registriranih sedežev. Potniki morajo na vstop v vozilo čakati na varnostni razdalji najmanj dveh metrov. Pred vstopom in ob izstopu je obvezno razkuževanje rok, med vožnjo morajo imeti potniki in voznik zaščitno masko. Voznikov prostor in vhodna vrata morajo biti ločena od potniškega dela. Po vsaki vožnji je treba vozilo temeljito prezračiti in obrisati vse dele vozila, ki se jih običajno dotikajo potniki. Vozilo je treba enkrat na dan razkužiti.

Izvajanje nekaterih športov šele s ponedeljkom

Začel je veljati novi odlok o omejitvi gibanja, ki prav tako rahlja nekatere ukrepe. Še naprej velja splošna prepoved gibanja izven matične občine, po novem pa je tistim, ki imajo zemljišča in objekte v drugih občinah, dovoljeno, da tam izvajajo vzdrževalna dela ali sezonska opravila. Pri sebi morajo imeti izpisek iz zemljiške knjige ali drugo listino, ki dokazuje pravico do uporabe zemljišča ali objekta. Na spletnih straneh ministrstva za notranje zadeve in vladnega informacijskega centra je objavljena posebna izjava, v katero napišete, za koliko časa in čemu greste na drugo lokacijo, in jo lastnoročno podpišete. Tudi pri tej izjemi pa ni dovoljeno sprehajanje po drugem kraju in pa nakupovanje.

Vlada je sprva v sredo, 15. aprila, sklenila, da bodo športi na prostem na teniških in igriščih za golf ter balinanje dovoljeni že s soboto, a je po zadnji petkovi spremembi in dopolnitvi odloka to mogoče šele s ponedeljkom, 20. aprilom, ko bodo začele delovati tudi nekatere trgovine in storitvene dejavnosti. Se pa od sobote, 18. aprila, upravljavcem omenjenih športnih igrišč že omogoči možnost priprave objektov.

Šolsko leto bomo pripeljali do konca

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je s sklepom določila ukrepe v zvezi z ocenjevanjem znanja, napredovanja učencev, opravljanjem predmetnih in popravnih izpitov za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v letošnjem šolskem letu. Ukrepi so objavljeni na vladni spletni strani za informiranje.

»Vrtci in šole so tisti kontakti, kjer se dnevno srečuje največ ljudi, s tem, ko kontaktov ni, ščitimo sebe in vse tiste, s katerimi smo obdani,« pa je ministrica sporočila na novinarski konferenci v soboto, 18. aprila. »Ne vemo še, kdaj nam bo epidemijo uspelo zajeziti, smo pa v tem času uspešno vzpostavili izobraževanje na daljavo. Šolsko leto bomo pripeljali do konca, do poletnih počitnic,« je tudi zagotovila. Nacionalno preverjanje znanja pa se v tem šolskem letu ne izvede. Varstvo in izobraževanje od doma v tem času ostajata zdravju najboljša izbira, je prepričana ministrica, ki za jesen še pušča odprto možnost, da bo pouk potekal v neki prilagojeni obliki. Prav tako ostaja odprto, ali bi se dijaki četrtih letnikov pod nekimi posebnimi pogoji po prvem maju lahko vrnili v šolske klopi zaradi priprave na maturo. O tem bodo pravočasno obveščeni, je še zagotovila pristojna ministrica.

Najbolj pesimistični so mlajši od štirideset let

Valiconova javnomnenjska raziskava, s katero spremljajo odziv javnosti na epidemijo in z njo povezanimi ukrepi in posledicami ter je večinoma potekala v dneh od 7. do 13. aprila, je pokazala na izrazito neenakomerno porazdelitev doživljanja epidemiološke krize in njenih posledic v demografsko različnih skupinah. Ključni poudarki na podlagi vzorca 1801 anketiranega kažejo, da so najbolj zaskrbljeni starejši od 54 let (teh je 16 odstotkov), med tistimi, ki menijo, da gredo stvari na slabše, pa izstopajo mlajši od štirideset let (teh je sicer manj kot deset odstotkov). Delovno neaktivnih je še vedno več kot tretjina, več kot vsak četrti je na čakanju. Med zaposlenimi, ki so v skrbi za lastno delovno mesto, prevladujejo tisti s podpovprečnim osebnim dohodkom.

Med tistimi, ki izražajo negativno občutenje trenutne situacije, teh je še vedno nekaj več kot štirideset odstotkov, izstopa pa občutek »neprijetno, utrujajoče«, ni izstopajočih družbenih skupin, če se ozremo na demografske lastnosti. Obstaja pa velika razlika pri pričakovanjih glede finančnega stanja in potrošnje. Negativna občutja trenutnega stanja se najbolj očitno povezujejo z negativnimi pričakovanji, bodisi se je finančno stanje že poslabšalo ali pa pričakujejo, da se bo, zato so že ali pa bodo začeli omejevati tudi potrošnjo. Ta del populacije je tisti, ki jih je epidemiološka kriza najbolj prizadela.

Nad ukrepi vlade za ublažitev posledic krize so najbolj razočarani predstavniki generacije Y (starost med 36 in 45 let) – to je generacija, za katero že iz drugih raziskav vedo, kot utemeljujejo pri Valiconu, da sodi med najbolj razočarane v slovenski družbi, med drugim zanje velja tudi nizka volilna udeležba. Tudi ukrepe vlade za zajezitev širjenja kot prestroge v večji meri ocenjujejo mladi; med dobrimi tridesetimi odstotki vseh, ki so jim ukrepi prestrogi, je več kot vsak drugi mlajši od 45 let (55 odstotkov), izstopajo predvsem tisti v starosti od 26 do 45 let.