Hoja, Korak za korakom
»Nimam pojma, na koliko sprehodih in pohodih sem bil. Bil sem na kratkih in dolgih hojah. Hodil sem iz vasi in v mesta. Hodil sem podnevi in ponoči, od ljubimk do prijateljev. Hodil sem po globokih gozdovih in čez visoke gore, po zasneženih planinah in skozi urbane džungle. Hodil sem zdolgočasen in evforičen in poskušal oditi stran od problemov. Hodil sem v žalosti in sreči. Ne glede na to, kje in zakaj, sem hodil in hodil. Hodil sem do konca sveta – dobesedno. Vsaka moja hoja je bila drugačna, vendar vidim skupni imenovalec, ko se ozrem nazaj: notranjo tišino. Hoja in tišina sodita skupaj. Tišina je tako abstraktna, kot je hoja konkretna. Preden sem si ustvaril družino, nisem nikoli razmišljal o tem, zakaj je hoja pomembna. Toda otroci so želeli odgovore: Zakaj moramo hoditi, ko pa je hitreje, če se peljemo? Tudi odrasli so se spraševali: Kaj je smisel počasnega premikanja od enega kraja do drugega? Čeprav bi hodila drug ob drugem, bi vsak od naju imel drugačno izkušnjo hoje. Do sedaj sem poskušal z očitnimi razlagami, ki se jih oprimeš, ker so hitre in preproste ter prav nasprotne bistvu hoje, ki je počasnost: razlagal sem, da hoja pripomore k dolgoživosti. Bistri spomin. Znižuje krvni tlak. Krepi imunski sistem. Toda zmeraj, ko sem to izrekel, sem se zavedel, da je to samo pol resnice. Hoja je nekaj veliko pomembnejšega kot zgolj spisek dobrodejnih učinkov, ki jih lahko prebereš v oglasu za vitaminske dodatke. Torej, kaj je druga polovica te resnice? Zakaj hodimo? Zakaj hodim? Od kod grem in kje je moj cilj? Odgovori so bili zagonetka, ki sem jo želel razrešiti. Ko sem si obul čevlje in pustil mislim prosto pot, sem bil gotov glede ene stvari: polaganje ene noge pred drugo je ena najpomembnejših reči, ki jih počnemo. Pojdimo hodit.« (str. 18–19)
Ta knjiga je en tak brevir za vse, ki smo zasvojeni s hojo. V aktualnem trenutku pandemije pa ima tudi terapevtski pomen. »Oče moderne medicine Hipokrat je to resnico dojel že pred 2.400 leti. Svaril je pred napačnim zdravljenjem in poudarjal, da nobeno zdravilo ne more imeti tako širokega učinka kot postavljanje ene noge pred drugo: Hoja je najboljše zdravilo. Verjamem, da je hoja igrala pri zdravju človeštva pomembnejšo vlogo ko vsa zdravila, ki smo jih zaužili skozi zgodovino.« (str. 79) Hodimo lahko povsod: v stanovanju, po ulici, skozi parke, ob rekah in jezerih, ob morju, še raje čez travnike in v gozdove in čez hribe. Posamično seveda in drug od drugega oddaljeni vsaj nekaj metrov …