Neobvezni in obvezni izbirni predmeti

Za boljšo šolo (39)

Da bi bila šola bolj po meri otrok, so snovalci in reformatorji osnovne šole v drugo triletje dodali neobvezne in v tretje triletje obvezne izbirne predmete. Večina šolskih sistemov pozna princip izbirnosti, saj želijo otrokom omogočiti, da razvijajo svoje posebne talente ravno pri predmetih, ki jih najbolj zanimajo. Pouk neobveznih izbirnih predmetov se pravzaprav začne že v prvem razredu, ko se otroci oziroma njihovi starši lahko odločijo za učenje tujega jezika. Ravno o tem predlogu, ali s tem ne bomo prvošolcev pretirano obremenili, je bilo veliko govora tako med šolskimi strokovnjaki kot laično javnostjo. Vedno bolj izobraženi starši, ki na svojih delovnih mestih nujno potrebujejo znanje tujih jezikov, so prepričani, da se je tuji jezik treba začeti učiti čim bolj zgodaj, vsaj na začetku osnovne šole. Zato se jih večina odloči, da bodo otroci obiskovali pouk neobveznega tujega jezika že v prvem razredu. Ali dodatni dve uri tujega jezika tedensko preveč obremenjujeta šestletnike, je odvisno predvsem od metodike poučevanja. Zato zavod za šolstvo projekt zgodnjega učenja tujega jezika skrbno spremlja in skrbi za kvalitetno izobraževanje učiteljev. Napačni pedagoški pristopi bi lahko otrokom za vedno uničili veselje do učenja tujega jezika. Za učence od četrtega do šestega razreda pa šole ponudijo pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa in tehnike. Ko šole po predpisani matematični formuli izračunajo, koliko učnih skupin glede na število učencev lahko oblikujejo, imajo otroci v resnici na izbiro tri ali štiri predmete, na podružnicah pa lahko celo samo enega. Ker učenci neobvezni izbirni predmet lahko vsako leto zamenjajo in da bi se skupine kljub temu ohranile, so šole primorane v posamezni skupini združevati učence od četrtega do šestega razreda. Tako se npr. v isti skupini znajdejo učenci, ki se nemščino učijo že dve leti, in drugi, ki se jo šele začenjajo. Učitelji se nad takšnimi razmerami zelo pritožujejo in zahtevajo spremembe normativov. Enak problem se pojavlja v zadnjem triletju, kjer imajo učenci na voljo neobvezne in obvezne izbirne predmete. Neobvezen je samo eden (učenje drugega tujega jezika) in tudi tukaj lahko pride do mešanja generacij. Učenci od sedmega do devetega razreda lahko izberejo npr. nemščino kot neobvezni ali kot obvezni izbirni predmet, v obeh primerih po dve uri tedensko. V zadnjem triletju so učenci dolžni izbrati dva izbirna predmeta. Če je eden od njiju tuji jezik, imajo tedensko tri ure pouka več. Šole imajo načeloma na izbiro več kot osemdeset izbirnih predmetov, obvezno morajo ponuditi najmanj tri iz družboslovno-humanističnega in tri iz naravoslovno-tehničnega sklopa. Koliko izbirnih predmetov bodo ponudile, je odvisno od števila učencev v zadnjem triletju in kadrovske zasedbe šole. Učenci izbirne predmete v resnici izbirajo po učiteljih. Odločajo se za tiste, ki jim preverjeno zagotavljajo zanimiv pouk, pa tudi tiste, ki jim omogočajo priti brez truda do dobrih ocen. Pouk izbirnih predmetov v poznopopoldanskih urah je za večino učencev nujno zlo, zato so na tem področju nujne vsebinske in normativne spremembe. Tudi s samo šestimi predmeti, po tremi iz posameznega sklopa, ki bi bili interdisciplinarno sestavljeni, bi dosegli potrebno izbirnost in hkrati poenostavili sestavo urnika.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. maj 2009 / 07:00

Kmalu sprejet zakon o čakanju na delo?

Kranj – Zakon o čakanju na delo, ki bo omogočal začasno čakanje delavcev na delo (polovico povprečja zadnjih treh mesečnih plač naj bi prispevala država, 35 odstotkov pa delodaja...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 31. oktober 2021 / 19:01

Jaka Čop, utemeljitelj slovenske gorske fotografije

Planinski fotograf, gornik in gorski vodnik Jaka Čop se je rodil 26. oktobra 1911 na Jesenicah, umrl pa je 5. januarja 2002. Oče Jakob Čop je bil ključavničarski mojster na železnici, gorski vodnik...

Gorenjska / nedelja, 31. oktober 2021 / 18:48

Včeraj potrdili 1663 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – Včeraj so v Sloveniji opravili 3948 PCR-testov in z njimi potrdili 1663 okužb z novim koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pozitivnih je bilo 42,1 odstotka op...

Škofja Loka / nedelja, 31. oktober 2021 / 10:43

Streho bodo obnovili letos

Škofja Loka – Prenova osrednjega poslovilnega objekta na pokopališču Lipica bo potekala postopoma. Kakšna bo, je na septembrski seji škofjeloškega občinskega sveta zanimalo tudi svetnico Jelko Daga...

Šenčur / nedelja, 31. oktober 2021 / 10:42

Namestili tri pitnike

Šenčur – V Šenčurju so namestili tri pitnike za vodo. Stojijo ob pokopališču v Šenčurju, ob igralih pri kavarni Medeni vrt ter na območju, kjer poteka gradnja novih stanovanjskih objektov.

Medvode / nedelja, 31. oktober 2021 / 10:41

Izvedena prva projekta participativnega proračuna

Medvode – V občini Medvode sta bila v tem tednu izvedena prva izmed 32 projektov, ki so jih občani izbrali v okviru participativnega proračuna Občine Medvode. Razporedili so tristo tisoč evrov pror...