Felicita Kalinšek, Velika slovenska kuharica, posodobila in dopolnila s. Bernarda Gostečnik, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2018, 1008 strani

Velika slovenska kuharica

»Sestra Felicita se je 5. septembra 1865 kot Terezija Kalinšek rodila očetu Tomažu in materi Uršuli, roj. Kern. Oče je kmalu umrl in mati je ostala sama s šestimi otroki. Ker je mati bila zelo pobožna, so se tri njene hčerke odločile za redovniško pot, vse v kongregaciji šolskih sester. Najprej je redovnica postala najmlajša, Marija, druga sestra pa je prevzela ime Perpetua. Terezija je v noviciat pri šolskih sestrah v Mariboru vstopila leta 1892. Naslednje leto je položila prve obljube, leta 1896 pa še večne obljube. Ko je Kranjska kmetijska družba leta 1898 v Ljubljani ustanovila gospodinjsko šolo, je potrebovala učno osebje. Za pomoč je prosila šolske sestre v Mariboru, ki so jim poslale tedaj triintridesetletno Felicito Kalinšek. Kot učiteljica kuhanja je delala vse do svoje smrti. Njen ugled je bil kmalu po prihodu že tolikšen, da je kuhanja učila tudi dekleta iz premožnih meščanskih družin in oskrbovala škofovo jedilnico. Felicita je tako uspešno opravljala svoje delo, da so ji kmalu po selitvi v Ljubljano ponudili pripravo ponovne izdaje Slovenske kuharice avtorice Magdalene Pleiweis. Knjiga je prvič izšla leta 1868, do leta 1902 pa so jo natisnili še petkrat. Ta slovenska kuharska knjiga je bila podlaga za poznejše kuhanje sestre Felicite. Priročnik je dopolnila in uredila, tako da se v šesti izdaji iz leta 1912 poleg avtoričinega pojavi tudi njeno ime. Prvotno izdajo je dopolnila ne samo po obsegu in kakovosti, ampak tudi z gostobesednim slogom in humorjem. Tudi pri delu v njeni kuhinji ni bilo samo tiho, rada je imela svoje učenke, imela je smisel za opazovanje ter empatijo, bila pa je tudi rojena svetovljanka. V knjigi je opozarjala, da je dolžnost gospodinje, da ponudi gostom in domačim hrano na najlepši in najmičnejši način, vendar naj pri tem nikoli ne preobloži mize. Samo preprostost skupaj z dobrohotno potrpežljivostjo naredi na gosta dober vtis. S svojim delom je že za časa življenja dosegla slavo in že tedaj so jo Kamničani šteli med znamenite rojake. Umrla je 21. septembra 1937 v Ljubljani.« (Vir: Gorenjci.si)

Ker gre za knjigo, ki jo tako rekoč vsi poznamo in cenimo, sem se to pot odločil, da predstavim njeno glavno avtorico sestro Felicito Kalinšek. Tudi zato, ker je bila gorenjskega rodu, rodila se je v Podgorju pri Kamniku. Sicer pa se ni bati, da se ne bi Slovenci v kuhinji in pri mizi še naprej ravnali po navodilih imenovane in njenih naslednic. Bog žegnaj!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 1. maj 2020 / 09:56

Vsak četrti se boji za svoje delovno mesto

Vse več ljudi je zaskrbljenih za lastno delovno mesto, raste tudi delež tistih, ki poročajo o izgubi zaposlitve, kaže zadnja javnomnenjska raziskava družbe Valicon.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Novi Vigenjc o Plamenu

Osrednji del glasila je namenjen fotografijam, ki zgovorno opisujejo pet desetletij Plamena. Mnoge med njimi so tokrat objavljene prvič.

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Domačinke pripravile razstavo ročnih del

Domačinke z Ovsiš so zadnjo marčno soboto v podružnični šoli pripravile razstavo ročnih del.

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Pozabljena pesnica

Na pesniškem večeru v Kropi so predstavili pozabljeno pesnico Kristino Šuler.

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Prepletanje pesmi in kulinarike

Na literarnem večeru s pesniki iz Palestine, Sardinije, Finske in Škotske

Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 07:00

Klinarjevo hišo obnavljajo

Kropa - Klinarjeva hiša na Placu v Kropi je mogočna, zidana hiša fužinarskih podjetnikov, v kateri od leta 1952 domuje kovaški muzej. Občina hišo obnavlja, obnovitvena dela v pri...