Parkirajmo izgovore drugam
Ne vidim nobenega dobrega opravičila ali izgovora, da bi nekdo, ki do tega ni upravičen, parkiral na parkirnem mestu za invalide. Ali da bi parkiral na mestu za invalide, čeprav je na parkirišču še kakšno drugo prosto parkirno mesto. To veliko pove o človeku. Verjetno so tudi globe, osemdeset evrov za neupravičeno uporabo parkirne karte, (pre)nizke. Lani je Medobčinsko redarstvo Kranj na območju kranjske občine izreklo 283 ukrepov zoper kršitelje, ki so nepravilno parkirali na parkirnem prostoru za invalide, kar se zdi kar veliko. A četudi bi bile višje globe, verjetno za tiste, ki jim za medčloveško solidarnost ni kaj dosti mar, nikoli ne bodo dovolj visoke. Tudi invalid Rajko Stržinar, s katerim sem se pogovarjala o neupravičenem parkiranju na označenih mestih za invalide, pritrjuje, da je ravnanje odvisno od človeka samega, kako ima stvari »pošlihtane« v glavi. Še sam je bil kdaj deležen neprijetnih komentarjev, takšnih, da mu parkirno mesto za invalide sploh ne pripada. In takšno »oceno« da zdrav človek.
Pred nedavnim je odmevala neslavna izjava znane slovenske astrologinje E. K. in marsikoga pustila odprtih ust. Njena izjava je šla v smislu, da » ... če si slep ali gluh ali brez roke ali noge, ne moreš voziti avta ... da če imaš manjšo hibo in lahko voziš avto, je tudi vseeno, če parkiraš drugje … in ker si invalid in (verjetno) ne hodiš v službo, lažje počakaš na prosto parkirno mesto kot nekdo, ki se mu mudi v službo«.
Nasproti temu naj za zgled postavim kampanjo »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide.«. Kampanja, ki ozavešča o tem, da v družbi živimo ljudje z enakimi pravicami. Da pa se ljudje z oviranostmi (žal) iz dneva v dan še vedno srečujejo s situacijami, v katerih so njihove osnovne pravice tako ali drugače kršene ali onemogočene. Študija, ki je bila izvedena na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru pod vodstvom doc. dr. Aleša Bučarja Ručmana, je pokazala pomanjkanje solidarnosti v odnosu do invalidov in parkiranja na mestih, rezerviranih za invalide.
Kak dan predvsem pred kakšnim večjim trgovskim centrom opazim kar zasedena običajna parkirna mesta in dovolj označenih mest za invalide, ki so tudi prazna. A to še ne daje pravice, da tam kar parkiramo, če do tega nismo upravičeni. Vredne pa so analize in rešitve, kje in koliko kakšnih parkirnih mest potrebujemo. Nikdar si ne bi mislila, da bo nekaj takega, kot so parkirna mesta, v današnji družbi nastavljalo ogledalo medčloveški solidarnosti.
Brane Zupan