Splav

To je tema, o kateri se prepirajo učeni in preprosti ljudje, politiki, zagovorniki ženskega telesa, branilci pravic še nerojenega otroka. Mnenja se krešejo med teologi in filozofi, liberalci in konservativci, ljubitelji svobodne spolnosti, svoje pa povedo še reklamacije neustrezne zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Skratka to je tema, ki vedno razburka javnost, razprave so vroče, argumentirane, pogosto pa popolnoma ideološke. In kot je pogosto v takšnih družbenih razpravah, je bistvo skrito očem javnosti. Bistvo je tudi skrito poštenim namenom razprav in žal pogosto prevlada glasnost nad argumenti.

Namenoma se v tem prispevku ne bomo opredeljevali za ali proti splavu niti se ne spuščamo v filozofsko razpravo. Kaj je bistvo pri splavu? Otrok in žena, ki nosi pod srcem novo življenje. Seveda je pomemben tudi moški, ki je zaplodil novo življenje. Ob vseh vročekrvnih razpravah največkrat pozabljamo na žensko, ki naredi ali mora narediti splav. In moramo biti tudi zelo konkretni. Pisec kolumne ne izhaja iz teorije, temveč iz zgodb, ki jih pripovedujejo ženske. Vsaka ženska naredi splav zaradi hude stiske, ki jo je prinesla nezaželena nosečnost – ali jo je moški zapustil oziroma bi jo zapustil, ali nima ekonomskih možnosti, ali ima že otroke in si ne želi novega, ali je premlada, ali kariera … Nisem še slišal, da bi se katera ženska z lahkoto odpravila delat splav. Slišim pa zelo pogosto, kako ženske kasneje, tudi mnogo kasneje, trpijo zaradi tega dejanja. Tisto, česar v razpravah ne slišimo, je ravno trpljenje, ki ga nosijo s seboj te žene. V tem trpljenju je strahotna krivda, ki ne izgine. Včasih se umakne, vendar se kot noč prikrade in duši, grozi, tišči in pritiska k tlom. Zraven je še žalost, ki ohromi te ženske v veselju. Celo ob veselju, ko gledajo lastne odraščajoče ali odrasle otroke, se prikrade žalost. In vztraja. Skupek krivde in žalosti ubija žene, ki se nikakor ne morejo otresti groze. Nikoli ne smemo – niti nimamo pravice – teh žena obsojati. One same nosijo velikansko breme. Kako se ga rešiti? Včasih je to neznosno.

Morda je še najtežje, ker same sebi ne morejo odpustiti. Vsi so jim odpustili, celo bog, če vanj verujejo. In kljub temu same sebi ne morejo pomagati. Opravičujejo se zaradi takratnih razmer, stanovanja, denarja, moškega, nespametnega spolnega odnosa, službe, izmučenosti ... Ne morejo same sebi odpustiti. Del rešitve je zagotovo v tem, da se ženske nehajo samoobtoževati. Dejanje je bilo storjeno v drugačnih okoliščinah, kot so danes, ko se nanje valijo gmote krivde in žalosti. Zelo pogosto pa tem ženskam pomaga upanje, da to še nerojeno bitje živi neko svoje življenje in da jim je še nerojeno bitje odpustilo dejanje. Največji učinek razbremenitve je ponovni stik s tem bitjem na duhovnem nivoju. Takrat ni mogoče ustaviti solz sreče, žalosti in razbremenitve.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Podblegaške novice / petek, 20. maj 2022 / 07:32

Podblegaške novice, št. 4

Podblegaške novice, 20. maj 2022, št. 4

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 1. julij 2012 / 07:00

Blagoslovili obnovljeni križ

Zalog pri Cerkljah - Na kmetiji, kjer gospodarita Milena in Peter Humar, po domače Voštetarjeva iz Zaloga pri Cerkljah, so v nedeljo, 17. junija, blagoslovili obnov...

Humor / nedelja, 1. julij 2012 / 07:00

Včeraj od zgoraj, danes z dna

Prebivati dva dni v kampu tik nad jezerom in niti enkrat namočiti prstov vanj. Tega si preprosto ne smemo privoščiti. Tudi pogled z dna soteske je čudovit.

GG Plus / nedelja, 1. julij 2012 / 07:00

Zgodba, v kateri ni dobrih fantov

Zgodovinar Božo Repe o slovenskih orožarskih aferah, predstavljenih v še tretjem delu trilogije V imenu države: "To ni zgodovinska zgodba, to je zgodba, ki se še vedno dogaja. Žal."

GG Plus / nedelja, 1. julij 2012 / 07:00

Janševiki in rdeča zvezda

Državna proslava v čast 25. juniju je za nami. Včasih je bil »dan državnosti« 29. november kot spomin na zasedanje Avnoja v Jajcu, ki se ga je udeležila tudi slovenska delegacija. Na tem zasedanj...

Kronika / nedelja, 1. julij 2012 / 07:00

Zapeljal s ceste

Bohinjska Češnjica - V ponedeljek okoli 3.40 se je v Bohinjski Češnjici zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. Policisti so ugotovili, da je 21-letn...