Marija Štaut s Podbreško potico in priznanjem za najboljšo potico na tretjem Festivalu velikonočnih potic / Foto: Tina Dokl

Podbreška potica letošnja kraljica

Na Festivalu velikonočnih potic na Gradu Otočec je najboljšo potico v konkurenci 54 potic spekla Marija Štaut iz Podbrezij. Zmagovalna Podbreška potica je imela nadev iz suhih tepk in jabolčnih krhljev.

Otočec, Podbrezje – Na četrtkovi zaključni prireditvi tretjega Festivala velikonočnih potic na Gradu Otočec so predstavili potice iz vse Slovenije. Zmagovalka je tako kot lani postala Podbreška potica, ki jo je tokrat spekla Marija ­Štaut, ki je bila nad zmago prijetno presenečena, obenem je pohvalila dobro vzdušje v festivalskih dneh. Po razglasitvi je podelila nasvet: »Potico moraš peči z ljubeznijo, si vzeti čas za pripravo.« Strokovno komisijo, ki je ocenila vseh 54 prispelih potic, so sestavljali: prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjig o poticah, mag. Marlena Skvarča, senzorična pokuševalka živil, in Janja Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah Krka. Komisija se je sestala že v torek, 16. aprila, in ocenjevala potice, pri čemer je upoštevala zunanji videz, notranjo strukturo, okus in vonj potice pa tudi njeno inovativnost, čeprav so v končni oceni prevladali zlasti videz, okus in povezanost vseh sestavin, kajti »prava tradicionalna slovenska potica mora biti lepa na pogled, pravilno zvita, ravno prav sočna in seveda okusna«, so poudarili vsi člani žirije.

Tepke je treba kuhati v vodi, sladkani z medom

Peka Podbreške potice z nadevom iz suhih tepk in jabolčnih krhljev (dovoljena sta še nadeva iz suhih jabolčnih krhljev in suhih krhljev hrušk viljamovk) je bil tudi za Marijo Štaut poseben izziv. Kot je povedala, je s tepkami malo več dela, saj jih je treba eno uro najprej kuhati v vodi, sladkani z medom, zatem pobrati ven vse peške. Nadev mora biti ravno prav mazljiv, testo pa dobro »sklofano«, da vanj pride dovolj zraka in lepo vzhaja ... v topli kuhinji (brez prepiha). Zagotovo je posebnost tudi dodana pirina moka. »Lansko leto nas je nekaj podbreških gospodinj začelo peči Podbreško potico. Recept zanjo je po starih zapiskih Falentove Rezke, ki ga je v svoji hiši našla Veronika Aljančič, dodelala Barbara Pogačnik. Veronika in Barbara sta ga preizkusili in tako se je rodila Podbreška potica. V njej je 17 sestavin, od tega jih je 12 lokalnega izvora od podbreških kmetov in proizvajalcev, potičnica, v kateri jo pečemo, pa je iz Komende. Naša potica je šla že v Strassbourg, v Nemčijo, v Kanado ..., pri promociji nam pomaga Jernej Jeglič, tako da se kar dogaja,« je pojasnila Marija Štaut, ki smo jo obiskali dan po zaključku festivala na njenem domu v Podbrezjah. Iz pečice je na veliki petek prijetno dišalo po potici, saj se je Marija pridružila pobudi peke Podbreške potice za velikonočno darilo v Vatikan najvišjim predstavnikom Svetega sedeža in 13 visokim vatikanskim dostojanstvenikom (papežu Frančišku, zaslužnemu papežu Benediktu XVI., kardinalu dr. Francu Rodetu ...).

Peke potic jo je naučila stara mama

»Potice, orehove z rozinami, in drugega peciva me je naučila speči stara mama, ko sem bila še dekle. Živela sem v razširjeni družini tedaj še v sedanjem Pirčevem domu ob Taborski cerkvi. Zdaj svoje znanje in izkušnje prenašam na vnukinji, 16-letna Nuša peko že obvlada, še ne šestletna Zala tudi rada sodeluje in zamesi že svojo potičko,« je povedala nagrajena podbreška gospodinja. Da bi njena stara mama kdaj spekla potico iz suhih jabolčnih krhljev ali tepk, pa ne pomni.

Marija Štaut je zelo aktivna v domačem kraju in njegovi bližini. Poleg tega, da je članica Interesnega združenja Podbreška potica, je članica Kulturnega društva Tabor Podbrezje, poverjenica pri Društvu upokojencev Naklo, prostovoljka v projektu Starejši za starejše, članica Glasovih Muc copataric, ki pletejo copatke za novorojence. Na več prireditvah tudi sama postreže z znamenito Podbreško potico. Ta ne manjka niti na doma pogrnjeni mizi ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 19. maj 2011 / 07:00

Po flance kar brez denarja

Na Flancanju v Smledniku vsako leto več sadik in obiskovalcev.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 18. junij 2014 / 10:41

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Nasveti / sreda, 18. junij 2014 / 10:39

Timijan obnovi pogum

Današnji zeliščni izbranec timijan naj bi krepil pogum, katerega nam Slovencem zadnje čase primanjkuje, če ne že kar zmanjkuje. Timijanovo botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki ne pomeni nič...

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:38

Dobrodelnost brez meja

Člani skupine Sarcasm iz Kranja so se nedavno udeležili dobrodelnega festivala v Novem Sadu za žrtve poplav na Balkanu, na Jezerskem pa so odprli prenovljeno hišo »preužitkarico«.

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:31

S sinom še vedno peče kruh

Alojzija Kršinar iz Trnovca je pretekli ponedeljek še vedno čila in zdrava praznovala stoti rojstni dan. S sinom Jožetom živi na mali kmetiji v dolini Ločnice, stisnjeni med pobočja Polhograjskega...

Kultura / sreda, 18. junij 2014 / 10:27

Klavirske melodije po filmskih notah

V avditoriju Letnega gledališča Khislstein je gostoval hrvaški klavirski virtuoz Maksim Mrvica, ki preko črno-belih tipk uspešno krmari med klasiko in pop uspešnicami.