Na bolniški več kot sedem let

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 28. januar 2019 / 12:09

Število zavarovancev v bolniškem staležu se na Gorenjskem sicer povečuje, še vedno pa je bila bolniška odsotnost v prvi polovici lanskega leta druga najnižja med območnimi enotami Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Najdaljši na Gorenjskem je bolniški stalež zavarovane osebe, ki traja od novembra leta 2011, torej že več kot sedem let.

Kranj – Zbrani so podatki za bolniški stalež v breme ZZZS za obdobje od januarja do junija 2018, ki jih objavi Nacionalni inštitut za javno zdravje in v katerem se upoštevajo vsi razlogi začasne odsotnosti z dela, kot so bolezen, poškodba, nega, spremstvo ... Upoštevani so zaposleni pri pravnih osebah, zaposleni pri zasebnikih in osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost. »V navedenem obdobju je bilo na področju kranjske območne enote ZZZS na sto aktivnih zavarovancev 30,8 primerov začasne odsotnosti, povprečna dolžina trajanja odsotnosti z dela pa 16,1 dneva. Delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS pa je bil, primerjalno z ostalimi območnimi enotami ZZZS, drugi najnižji,« je povedala Nataša Čarman Korenjak, direktorica kranjske območne enote ZZZS.

Se pa število zavarovancev v bolniškem staležu na Gorenjskem povečuje, kot je tudi opozorila Nataša Čarman Korenjak: »Na dan 31. decembra 2018 je bilo v bolniškem staležu 2550 zavarovanih oseb. Med njimi je največ zavarovancev (1297), ki so v staležu od 45 dni do šest mesecev, 527 zavarovancev od šest mesecev do enega leta, 473 zavarovancev od enega do dveh let, 172 zavarovancev od dveh do treh let, 61 zavarovancev od tri do štiri leta, 14 zavarovancev od štiri do pet let, nad pet let pa je v bolniškem staležu šest zavarovancev. Najdaljša je bolniška odsotnost zavarovane osebe, ki je v staležu od novembra leta 2011.« Gorenjski »rekorder« je na bolniški torej več kot sedem let, slovenski »rekorder« je na bolniški že dvanajsto leto.

Zaradi večje bolniške odsotnosti oziroma povečanja števila dni bolniške odsotnosti v breme ZZZS se vsako leto tudi za kranjsko območno enoto povečujejo izdatki iz naslova nadomestila plače. Lani je ta znašala dobrih 32 milijonov evrov, medtem ko je v letu 2017 znašala slabih 27 milijonov evrov.

Zaradi bolezni še ob socialno varnost?

Glavni vzrok za odsotnosti z dela zaradi bolezni predstavljajo bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela, poškodbe in zastrupitve pri delu, rakasta obolenja, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja in simptomatski znaki ter nenormalni klinični laboratorijski izvidi.

Na problematiko je pred kratkim opozorilo tudi Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko.net z okroglo mizo na temo »Zaradi bolezni še ob socialno varnost?«. Skupaj s strokovnjaki s področij zdravstva, socialnega varstva, prava in gospodarstva so opozorili na večplastne izzive, s katerimi se soočajo bolniki z rakom in mnogi drugi kronični bolniki. Zahtevno zdravljenje in rehabilitacija terjata dolgotrajne bolniške odsotnosti, primanjkljaj prihodkov, neredko tudi omejitve pri delu, delo s krajšim delovnim časom, prikrajšanost za dodatna izobraževanja in napredovanja na delovnem mestu, neživljenjsko nizke invalidske pokojnine, težave pri najemanju posojil in zavarovanjih, lahko tudi socialno izolacijo in posledično oteženo reintegracijo v vsakdanje življenje. Pa ne le za bolnike, dolgotrajne bolniške odsotnosti zaradi naraščajočih izdatkov za bolniška nadomestila predstavljajo velik izziv tudi za ZZZS, delodajalcem pa prinašajo realne težave z nadomeščanjem sodelavcev ter potrebnimi prilagoditvami delovnih mest. Obstoječe zakonodajne rešitve zagotavljanja socialne varnosti bolnikom z rakom in drugim kroničnim bolnikom po oceni Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko.net niso najustreznejše. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustrezneje naslovile potrebe bolnikov, plačnika zdravstvenih storitev in delodajalcev?

Izboljšati postopek poklicne rehabilitacije

ZZZS je lani pripravil celovito analizo bolniške odsotnosti z dela po posameznih vzrokih z akcijskim načrtom za njihovo obvladovanje, ki jo je že obravnavala in sprejela skupščina ZZZS. Kot poudarjajo na ZZZS, sistemska ureditev glede obvladovanja bolniškega staleža odstopa od evropskih držav in ne podpira čimprejšnje vrnitve zdravega delavca na delovno mesto po zgledu številnih držav Evropske unije. V Sloveniji imamo po eni strani časovno neomejeno trajanje bolniškega staleža in neomejeno absolutno višino nadomestila (to v EU pozna le še Bolgarija), hkrati pa se srečujemo s pomanjkanjem poglobljene individualne medicinske rehabilitacije ter pomanjkanjem možnosti hitrega prehoda v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo. Postopki na invalidskih komisijah zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) se pogosto začnejo (pre)pozno in so dolgotrajni, (ne)zaključenost zdravljenja se razlaga preozko.

Pri ZZZS poudarjajo, da se učinkovito obvladovanje bolniškega staleža lahko zagotovi le v okviru sistema z ukrepi različnih nosilcev, resornih ministrstev, delodajalcev, izvajalcev zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, delavcev ... Predlagajo omejitev časovnega trajanja pravice do začasne zadržanosti z dela in omejitev najvišjega zneska nadomestila plače v tem času, individualni načrt zdravljenja in izboljšanje postopka poklicne rehabilitacije v okviru ZPIZ ter prekvalifikacije in prezaposlitve v okviru zavoda za zaposlovanje, povečanje obsega inšpekcijskih postopkov v zvezi z izvajanjem ukrepov varnosti in zdravja pri delu, krepitev odgovornosti do lastnega zdravja, skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu, finančne spodbude delodajalcem za naložbe v zdravje zaposlenih, na primer za prilagajanje delovnih mest starajočim zaposlenim ...