Slovesnost ob stoti obletnici ustanovitve alpinske čete

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 27. december 2018 / 08:07

Združenje vojaških gornikov Slovenije, Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska, Mali vojni muzej Bohinjska Bistrica in Občina Radovljica so sredi decembra pripravili spominsko slovesnost ob stoti obletnici ustanovitve alpinske čete pod poveljstvom Rudolfa Badjure.

Radovljica – Rudolf Badjura, odličen planinec, pisatelj in narodno zaveden slovenski častnik, domoljub je aktivno sodeloval pri nastanku prve jugoslovanske države kot rezervni častnik. Zaradi njegovega sodelovanja v prevratnih dneh leta 1918 se ga je prijel vzdevek ljubljanski general Maister. Postal je tudi poveljnik ene od čet bataljona Koroške legije; del čete pod njegovim poveljstvom se je konec leta 1918 oblikoval v alpinsko četo, ki je v letih 1918–1919 odigrala pomembno vlogo v bojih za severno mejo. Bil je prejemnik številnih odlikovanj, za izredne zasluge pri razvoju slovenskega planinstva pa je bil leta 1953 nagrajen z zlatim častnim znakom Planinske zveze Slovenije. Po Rudolfu Badjuri od leta 2012 nosi ime tudi vadbeni center 132. gorskega polka Slovenske vojske na Pokljuki.

Slavnostni govornik na slovesnosti pred spominskim obeležjem na Radovljiški graščini v starem mestnem jedru Radovljice je bil brigadir (v pokoju) Janez Kavar, velik poznavalec življenja in dela Rudolfa Badjure. Badjurova enota, ki se je v Radovljiški graščini nastanila na Miklavžev večer leta 1918, je bila enota bataljona koroške legije oziroma del takrat že novega slovenskega ljubljanskega polka. »Enaintridesetega oktobra smo prvič v zgodovini naroda Slovenci dobili svojo vlado. V 33 dneh Države Srbov, Hrvatov in Slovencev je narodni vladi uspelo vzpostaviti upravno, vojaško, šolsko, zdravstveno in socialno-politično oblast. Takrat je nastala tudi prva slovenska narodna vojska s slovenskim poveljevalnim jezikom. Goreč podpornik in aktivni sodelavec pri nastajanju vojske nove države je bil tudi Rudolf Badjura, zlasti prizadeven pri organiziranju prostovoljnih enot,« je v svojem nagovoru povedal Kavar. »Rojen je bil leta 1881 v Litiji, po poklicu uradnik, sicer pa zavzet organizator prebujajočega se turizma, fotograf, publicist in plodovit pisec planinskih in turističnih vodnikov, navdušen planinec, delavec, gornik, alpinist in turni smučar. Zgodovino slovenskega smučanja je zaznamoval s slovenskim smučarskim izrazoslovjem. Umrl je v Ljubljani leta 1933. Nepravično je bilo dolga leta njegovo plodno življenjsko delo preveč zamolčano.«

Rudolf Badjura je bil nekdanji pripadnik avstro-ogrskega pešpolka, po prevratnih dneh v Ljubljani konec oktobra 1919 pa premeščen v slovensko vojaško poveljstvo. Kot uspešen in znan gornik, alpinist in smučar je postal poveljnik čete v bataljonu koroške legije. Šestega decembra so njegovo četo preselili v Radovljico in jo preimenovali v alpinsko oziroma alpsko četo ter ji priključili še jeseniško, je še pojasnil brigadir Kavar.

V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor Združenja vojaških gornikov Slovenije Gorščaki.