Urednika zbornika dr. Miha Šimac in dr. Blaž Torkar z dr. Lojzetom Udetom mlajšim, sinom borca za severno mejo Lojzeta Udeta na predstavitvi zbornika / Foto: Tina Dokl

Na Karavankah branili severno mejo

Ob stoletnici bojev za našo severno mejo je kranjsko Društvo general Rudolf Maister s pomočjo nekaterih gorenjskih občin izdalo zbornik »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«.

V zborniku so objavljeni prispevki Janeza Tavčarja, upokojenega brigadirja Slovenske vojske Janeza Kavarja, majorja Zvezdana Markoviča in zgodovinarjev Mihe Šimaca, Matjaža Ravbarja, Blaža Torkarja in Danijela Grafenauerja. Objavljena je tudi pesem Rudolfa Maistra - Vojanova Gosposvetska straža.

Novembra je minilo sto let, ko je takratni major kamniških korenin Rudolf Maister s pesniškim imenom Vojanov razglasil Spodnjo Štajersko za del nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Maribor pa za slovensko mesto. Pogumni major, ki ga je takratni Narodni svet povišal v generala, je 23. novembra bliskovito razorožil nemško gardo in kljub nasprotovanju vlade iz Ljubljane razglasil mobilizacijo. Nad štiri tisoč mož in fantov je slišalo generalov klic k obrambi severne meje in se vključilo v mariborski pešpolk, ki je postal prva enota Slovenske vojske v naši vojaški zgodovini! Maister je začel srdit boj za ohranitev slovenskega ozemlja, po katerem so iztegovali svoje roke sosedi z vseh strani, in za združitev Slovencev na severni in južni strani Karavank v eni državi Jugoslaviji. Sanje o življenju Slovencev v skupni državi niso bile uresničene in to je generala Maistra in njegove borce bolelo. Mednarodna politika je odigrala svojo vlogo in Slovenci na severni avstrijski strani Karavank so, kljub temu da so Maistrove enote in enote Kraljevine SHS junija leta 1919 zasedle Celovec in Gosposvetsko polje, ostali v Avstriji. Zagotovo pa drži, da bi brez Maistrovega poguma in domoljubja še več slovenskega ozemlja prešlo v tuje roke. Tudi italijanske, saj je zahodnim sosedom dišal severozahodni del Gorenjske, pa so jih prav Maistrovi borci v sodelovanju z odredom jugoslovanske vojske vrgli tja, od koder so prišli.

Boji za našo severno mejo pa niso potekali samo na Štajerskem in na Koroškem, ampak tudi na Gorenjskem, še posebej med Ljubeljem in Podrožco. O njih je bilo v preteklosti že nekaj napisanega, dogajanje pred stotimi leti vključno z glavnimi akterji teh dogodkov pa je sedaj strnjeno v zborniku z naslovom »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«. V letošnjem jubilejnem Maistrovem letu ga je izdalo Društvo generala Rudolfa Maistra iz Kranja, pri čemer mu je pomagalo devet gorenjskih občin in Vojaški muzej Slovenske vojske. Še posebej je opisana vloga dolgo zamolčanega ali celo pozabljenega Lojzeta Udeta, ki se je leta 1896 rodil v Križah. Ta tržiški domoljub, vojak in pravnik je bil tisti, ki je 14. novembra leta 1918, po vrnitvi iz propadle vojske habsburške monarhije, zbral 14 zavednih tržiških fantov in mož ter brez boja zasedel Ljubelj, kamor so že prišli Nemci. Zabolel ga je očitek podljubeljskega kmeta dan pred tem, ki je Udetu, stoječemu v vojaški uniformi na pragu svoje hiše v Tržiču, zabrusil: »Vi tu postopate, na Ljubelju pa so že Nemci.« Ude je krenil na Ljubelj. Ni verjel obljubam, da nam bodo zmagovite države antante dale del Koroške in se zanj ni treba boriti. Kmalu se je pokazalo, kako prav je imel in kako naivno se je bilo zanašati na razumevanje velikih. Prav tako sta bila Lojze Ude in njegov prijatelj soborec Rudolf Ahačič tista, ki sta med stražo 17. novembra streljala na nemške vojake v Brodeh na avstrijski strani Ljubelja. Nemci na strele niso odgovorili in zato je bilo streljanja kmalu konec. Udetovi in Ahačičevi streli veljajo za prve strele v bojih za severno mejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 14. maj 2018 / 10:40

Ante Gaber in slovensko novinarstvo

Začetnik strokovnega raziskovanja zgodovine slovenskega novinarstva Ante Gaber se je rodil v Škofji Loki 16. maja 1883. Rezultate svojega raziskovanja je opisal v zapisu Skozi stoletja z našim novi...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Anketa: Ponosni na Besničana

Kar tri tedne so ljubitelji športa spremljali kolesarje na Touru, Besničani pa so še posebej stiskali pesti za svojega soseda Tadeja Valjavca in se z njim veselili zgodovinskega uspeha.

Prosti čas / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Kranjska noč kljub deževju uspela

Skupini Kingston in Langa sta predstavljali petkov glasbeni vrhunec večera, sobota pa je bila namenjena ljubiteljem Petra Graša oziroma Orlekov. Kljub deževnemu vremenu je 26. Kranjska noč uspela.

Šport / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Pred Tadejem kapo dol!

To je le ena od misli sokrajanov kolesarja Tadeja Valjavca, ki so mu jih ob prihodu s slovite dirke Tour de France zapisali v knjigo dobrih želja, doma v Besnici pa so mu pripravili tudi prisrčen spre...

Zanimivosti / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Opisali znamenja v Železnikih

Zgodovinska skupina župnijske Karitas Železniki v sveže izdani knjigi opisuje devetdeset verskih znamenj v Železnikih in okolici.

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Pozitivni obračun dela

Ministrstvo za gospodarstvo je v tem mandatu prispevalo k razvojni naravnanosti slovenskega gospodarstva.