Maturo vzel kot osebni izziv

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 27. julij 2018 / 07:47

Med elito slovenskih maturantov, ki so dosegli najboljši možni uspeh pri splošni maturi, se je letos vpisal tudi Martin Rihtaršič, ki je končal Gimnazijo Škofja Loka, študij pa bo nadaljeval na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Na podelitvi maturitetnih spričeval vas ni bilo v šoli. Kako ste izvedeli za uspeh, vam je kdo drug sporočil to novico ali ste sami preverili rezultate?

»Rezultate sem preveril sam, ker me ni bilo v Sloveniji. Obkrožen samo z Britanci sem bil primoran svoje navdušenje deliti s svojimi najbližjimi kar prek telefona.«

Ste na Škotsko potovali turistično ali s kakšnim drugim razlogom?

»Dva tedna sem preživel v Edinburgu. Prvotni namen je bil delo, saj sem bil zaposlen kot animator na poletnem taboru. Ti tabori so namenjeni najstnikom iz neangleško govorečih držav, da bi izboljšali svoje znanje angleščine, jaz pa sem bil zadolžen za organizacijo njihovih prostočasnih dejavnosti. Poleg dela sem v prostem času seveda prevzel tudi vlogo turista in se naužil lepot ter kulture škotske prestolnice.«

Že danes se ponovno odpravljate v tujino, tokrat na kemijsko olimpijado, ki jo ob petdesetletnici tega tekmovanja skupaj organizirata Češka in Slovaška. Glede na to, da sta za vami že dve olimpijadi iz kemije, verjetno nimate preveč treme?

»Izkušnja z že dveh olimpijad je velika prednost, treme letos že ne čutim več. No, morda pa še pride, saj se ob (pre)kratkem predahu še nisem uspel povsem zavedeti, da se zdaj začenja povsem zares. Me pa zagotovo čaka manj neznank kot koga drugega, predvsem z logističnega vidika, saj dobro poznam potek olimpijad.«

Za kaj ste porabili več časa za priprave, za maturo ali olimpijado?

»Priprave za olimpijado so bile dolgotrajne, razpotegnjene čez celo leto, v splošnem pa se poglobljeno za kemijo zanimam že tri leta. Po drugi strani so bile priprave na maturo bolj strnjene, intenzivne, a hkrati časovno manj zahtevne. V tako kratkem času priprava na olimpijado zagotovo ne bi bila učinkovita.«

Tudi na maturi ste dosegli stoodstotni uspeh pri kemiji, razen tega pa še pri matematiki. Koliko truda je treba vložiti v tak rezultat?

»Pri kemiji je bil uspeh posledica številnih priprav na kemijsko olimpijado, s katerimi sem pokril praktično vso srednješolsko učno snov. Glede matematike pa imam srečo, da mi je neizmerno zanimiva in mi reševanje nalog ni predstavljalo nočnih mor. Nekdo, ki ga na primer matematika ne navdušuje, je morda za pol toliko nalog porabil dvakrat več živcev. Zaradi tega je matematika zelo specifičen predmet in je pri srednješolcih največkrat vir vseh frustracij.«

Ste vsaj potihem pričakovali, da boste pri maturi najboljši med najboljšimi?

»Povsem iskreno, ne. Skupaj s starejšimi brati smo namreč na priimku Rihtaršič pustili pečat 'pismene netalentiranosti'. Tako si pri slovenščini nisem obetal visoke ocene, saj esej predstavlja polovico preizkusa. Ker je bila materinščina moja najšibkejša točka, sem zaradi nizkih pričakovanj oba pisna izpita opravljal povsem sproščeno. Očitno se mi je to kar dobro obrestovalo.«

Kako so to, da ste diamantni maturant, sprejeli vaši domači?

»Prvi so izvedeli moji starši prek telefona na poti v službo. Informacija je postopoma dosegla tudi ostale brate in mojo sestro, njihovih prvih reakcij v živo nisem videl. Telefonska sporočila sem dobival od vseh sorodnikov, vsi smo se veselili skupaj, čeprav nas je ločeval Rokavski preliv in več kot tisoč kilometrov zračne razdalje. Sem pa teden kasneje ob vrnitvi domov še vedno čutil vznesenost vseh družinskih članov. Uspeh je še toliko boljši, če ga lahko deliš s svojimi bližnjimi.«

Kako sploh doseči tak rezultat na maturi? Lahko to že vnaprej načrtuješ oziroma se ves čas pripravljaš z zavestjo, da želiš doseči vse točke, ali gre pri tem tudi za malce »loterije«?

»Matura je bila zame bolj kot ne osebni izziv, tekmoval sem sam s seboj. Zato bi bil z maturo zadovoljen ne glede na rezultat, saj sem se potrudil po svojih zmožnostih in vložil toliko dela, kot sem načrtoval. Že sistem mature je sam po sebi precej odvisen od sreče. Jaz sem samo slučajno eden od srečnežev, ki so 'zadeli na loteriji' in jih do določene mere zanimajo vsi trije obvezni predmeti. To je bila moja vstopnica do uspeha. Zdi se mi pravilno, da so materinščina, matematika in vsaj en tuji jezik obvezni del zrelostnega izpita, saj so osnovni kazalniki splošne razgledanosti in širine. Da pa bi bil jaz sprejet na fakulteto za računalništvo in informatiko namesto prijatelja, računalniškega genija, ker sem se bolje naučil stavčno razčlembo ... Naj presodi vsak sam.«

Vam je kateri od izpitov delal posebne težave oziroma ste se na katerega še posebno skrbno pripravljali?

»Izmed vseh mi je največ preglavic povzročal ustni izpit iz slovenščine, to je poznavanje vse zgodovine svetovne književnosti. Težava je v samem obsegu snovi. Demotivacijsko je tudi dejstvo, da se za razliko od drugih izpitov od vse naučene snovi preveri zgolj majhen kanček. To je tudi izvor mnogih špekulacij, kalkulacij ... Moram pa priznati, da je bil občutek po opravljenem izpitu naravnost nebeški. Ne vem pa, za koliko denarja bi se ponovno spustil v to ...«

Več kot očitno so vam pri srcu predvsem naravoslovni predmeti, predvsem kemija. Kateri pa je bil vaš najljubši med družboslovni predmeti?

»Moj starejši brat je fizik, zaradi njega se zanimam za naravoslovje. Sem oseba, ki je navdušena nad načinom delovanja narave. Bolj kot surova dejstva me zanimajo koncepti. Najljubša pri naravoslovju sta mi aplikativnost znanosti in zmožnost napovedovanja, na primer obnašanje snovi v različnih okoljih. Od družboslovja menim, da se temu najbolj približa sociologija, zato je bil to moj najljubši od najmanj ljubih predmetov. Sicer pa se zanimam tudi za zgodovino, a kot sem že omenil, sem človek konceptov, ne dejstev.«

Kako vidite sedanje razmere v Sloveniji in svetu s perspektive mladega človeka, ki si bo v prihodnje iskal zaposlitev, stanovanje, si ustvaril družino …?

»Razmere v Sloveniji se mladim zdijo daleč od idealnega. Večina naših staršev je mnogo lažje prišla do hiše, stanovanja. Vsi merilci kažejo na zviševanje življenjskega standarda, a mladi ne občutimo pozitivnih posledic tega. Vseeno pa prepogosto pozabljamo, da je sedanje stanje zagotovo mnogo boljše, kot je bilo v generacijah pred generacijo naših staršev, na katero se tako radi kratkovidno sklicujemo. Redki od nas so se borili v vojnah ali delali v rudnikih pri sedmih letih. Temu seveda ne posvečamo veliko časa v debatah, saj je najnovejši podatek o kupni moči povprečne slovenske plače nam bližji, lažje razumljiv. Nekoč sem prebral, da je v poindustrijskih državah vse popularnejše tako imenovano pričakovanje 'takojšnje zadovoljitve'. Nismo vajeni trdega dela, obupamo po prvih neuspehih. Slej ko prej nas vse čaka klofuta resničnosti, ki bo za nekatere vse prej kot nežna ... Povsem filozofsko gledano bomo čez deset tisoč let le majhna pikica v zgodovini človeštva. Na to, ali bo v redovalnici življenja naša generacija črna pika ali zvezdica, bo vsak odgovoril drugače. Menim pa, da imamo več kot dovolj časa, da popravimo svoj slab sloves in vzpostavimo stanje, v katerem bomo brez slabe vesti vzgajali svoje otroke.«

Mnogi mladi Slovenije ne dojemajo kot zelo perspektivnega okolja in iščejo priložnosti v tujini. Tudi sami razmišljate o odhodu v tujino?

»Slovenija ima razmeroma dobre pogoje za uspeh na številnih področjih. Z globalizacijo pa so se mnogim posameznikom odprle možnosti, ki so jim v tujini ponujale enostavno več kot doma. To so lahko višje plače, boljši pogoji za izpopolnjevanje v svoji stroki ... Morda nekomu učenje novega jezika predstavlja osebni izziv, spoznavanje tuje kulture pa strast. Vsak perspektiven posameznik si oblikuje svojo lestvico vrednot. Prvi bo višje na lestvico postavil zvestobo narodu ali bližino sorodnikov in bo zato raje ostal v Sloveniji. Drugemu bosta morda bližja znanje in finančna stabilnost ter bo zato iskal karierne možnosti v tujini. Sam se bolj nagibam k prvemu, vendar to nikakor ne pomeni, da zaposlitvenih možnosti v tujini ne bom iskal. Konec koncev, kdo neki bi sodil človeku, ki želi z emigracijo svoji družini omogočiti dostojnejše življenje? Jaz že ne.«

Kje boste nadaljevali študij in kakšna so vaša pričakovanja v zvezi s prihodnjim poklicem?

»Študij nadaljujem na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. S poklicem in prihodnjo zaposlitvijo naj se pa ukvarja jaz iz prihodnosti.«

Čemu se najraje posvečate v prostem času?

»Rad se ukvarjam s športom, pozimi s smučanjem, poleti s tekom in odbojko. Ljubim potovanja, rad spoznavam nove ljudi in sem obseden s poizkušanjem nove hrane.«

Kako pa preživljate letošnje najdaljše počitnice?

»Po delu in olimpijadi si bom v začetku avgusta privoščil oddih na dalmatinski obali, potem pa s punco odhajava na 'interrail' potovanje po Evropi. Oba sva nora na spoznavanje novih krajev in del svojih najdaljših počitnic bova namenila potovanju po srednji Evropi.«