K spomeniku so položili venec domačina, ki sta bila izgnana v otroštvu, in potomec izgnanca v nemško taborišče. / Foto: Tina Dokl

Kokra postala okupatorjeva žrtev

V spomin na požig vasi Kokra leta 1942, ustrelitev in izselitev domačinov v nemška taborišča so v Kokri pripravili spominsko slovesnost.

Kokra – Pri spominskem obeležju v Kokri je vsako leto slovesnost v spomin na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, ko so nemške okupacijske sile kot povračilo za partizanski napad v dolini Kokre požgale vas, ubile 15 vaščanov in še 11 talcev iz begunjskih zaporov, ženske in otroke pa izgnale v nemška taborišča. Jože Krč in Stane Povšnar, ki sta bila v zgodnjem otroštvu med izgnanimi, ter Stanko Povšnar, potomec izgnanega domačina, so k spomeniku položili venec. Na slovesnosti smo prisluhnili recitacijam in pesmim Mešanega pevskega zbora Kokrškega odreda pod vodstvom Milana Bajžlja, pozdravu predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Preddvor Franca Ekarja in slavnostni govornici Dori Osterman iz pokrajinskega odbora ZZB za Gorenjsko.

Franc Ekar je povedal, da njihova organizacija skrbi za 25 spominskih obeležij na območju občine, ki so postavljena v spomin 140 padlih partizanov, ilegalcev in taboriščnikov, ki so umrli v drugi svetovni vojni. Eden od njih je tudi spomenik v Kokri, ki so ga po vojni postavili na cerkvenem zemljišču v soglasju s takratnim jezerskim župnikom Vovkom in s privolitvijo cerkvenih oblasti v Ljubljani. Obeležje še danes zaznamuje spomin na takratne dogodke in ohranja vrednote NOB.

»Danes živimo v miru in to nam je nekaj samoumevnega. Vendar ni, za to se je bilo treba boriti,« je na slovesnosti v Kokri dejala slavnostna govornica Dora Osterman in poudarila, da se je takrat odločalo o biti ali ne biti, o tem, ali se ukloniti podivjani okupatorski sili ali pa se ji upreti in se boriti za domovino in svobodo. Spregovorila je o ustanovitvi in odmevnih akcijah Kokrškega odreda in o tragični usodi vasi Kokra, ki je julija 1942 postala žrtev okupatorjevega nasilja, pa tudi o tem, da je bil narodnoosvobodilni boj temelj povojnega socialističnega razvoja in pozneje tudi samostojne slovenske države, čemur danes oporeka desna politika, ki skuša prevrednotiti zgodovino. Govornica je govor sklenila z mislijo, da danes potrebujemo pogum in vero v lastne sposobnosti, da bomo ohranili tisto, za kar so se borili naši starši in stari starši.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 6. maj 2015 / 12:49

Na kolo in po rože

Kakor hitro posije sonce, se na lokalne ceste začnejo zgrinjati trume kolesarjev. Tudi letos ni nič drugače. Ni se še dobro ogrelo, pa je treba biti v avtu precej pozornejši na dogajanje oziroma šp...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Varne šolske poti so skrb vseh

Ukrepi za večjo prometno varnost otrok se ponavadi začnejo šele nekaj dni pred začetkom šolskega leta, poostren policijski nadzor v prvih dveh tednih.

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Vozni redi so prilagojeni

V avtobusnem in železniškem prometu so pripravljeni na začetek šolskega leta. Odhode avtobusa so prilagodili tudi za Srednjo biotehniško šolo v Strahinju.

Škofja Loka / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Študenti po znanje v tujino

Študenti se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za šolanje, študij ali prakso v tujini. Med njimi sta tudi Tomaž Draksler in Tina Stanovnik iz Škofje Loke.

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Prvošolčki se veliko naučijo

"Za vstop v šolo je najbolj pomembna otrokova samostojnost in delovne navade, bolj kot to, ali zna pisati in računati," pravijo učiteljice, ki bodo v ponedeljek prvošolčke sprejele na OŠ Ivana Groharj...

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Za enega šala, za drugega žalitev

Obredi, povezani s sprejemi prvošolcev v srednjih šolah, so po mnenju nekaterih lahko zelo nasilni in žaljivi.