Otroke pridobiš z iskrenostjo
Prejemnik letošnje nagrade sončnica na rami je »superknjižničar« Andrej Jalen, ki veselje do branja med mladimi širi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu, enoti Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica.
»Ni treba, da otroci berejo samo zahtevne debele knjige, branje jim je treba približati kot nekaj prijetnega. Če imajo radi šport, lahko recimo vzamejo v roke biografijo kakšnega športnika.«
»Ste vedeli, da superjunaki zares obstajajo? Na Gorenjskem imamo superknjižničarja. Kako ga spoznate? Po kovčku s pravljicami, velikem srcu in glavi, polni odličnih idej,« so v utemeljitvi nagrade zapisali v Kulturno-umetniškem društvu (KUD) Sodobnost International, ki podeljuje nagrado sončnica na rami za spodbujanje veselja do branja med mladimi. Andrej Jalen ljubezen do knjig in branja med blejske otroke ter njihove starše in stare starše širi že več kot šest let. Veseli ga, da so ga nagradili za tisto, kar počne z največjim veseljem.
V svet knjig se trudi mlade privabiti prek najrazličnejših delavnic, dogodkov in projektov, ki jih vodi v knjižnici. »Poznajo ga otroci iz okoliških vrtcev in osnovnih šol, poznajo ga blizu in daleč, poznajo ga mladostniki – pa tudi babice in dedki,« so poudarili v KUD Sodobnost International in dodali, da v primeru, če ga ni v knjižnici, morda pripoveduje zgode in otroke seznanja s knjižničarsko dejavnostjo na različnih festivalih in prireditvah oziroma sodeluje na konferencah o branju in pismenosti. Že devet let sodeluje tudi pri mednarodnem projektu Noč z Andersenom, ki je namenjen širjenju bralne kulture in povezovanju knjižnic po vsem svetu. Največji pečat, so prepričani v KUD Sodobnost, pa je na sinologu in sociologu kulture, bibliotekarju in pedagogu pustil poseben projekt Zmoremo – čez ovire do oviranih. S tem projektom, pri katerem je na območju občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica sodelovalo že več kot 1200 otrok, polnočutnim otrokom in njihovim učiteljem približuje svet slepih in slabovidnih.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je otroke v času televizije in drugih elektronskih medijev težko navdušiti za branje, Jalen ponudi povsem enostaven recept: »Najpomembnejša je iskrenost; z njimi je treba ravnati kot odrasel z odraslimi, potem te vzamejo za svojega. In tako pridobiš njihovo pozornost in tudi zaupanje.« Svet knjig jim skuša približati prek pravljičnih uric, ki potekajo ne samo v knjižnici, ampak se s pravljičnim kovčkom odpravi tudi na teren. V kovčku je mogoče najti najrazličnejše pravljične junake v podobi ročnih in naprstnih lutk, ki jih otroci tudi sami vzamejo v roke in se v svoji domišljiji prestavijo v svet pravljic. »Prek tega se odprejo tudi tisti otroci, ki sicer niso najbolj spretni pri izražanju,« poudarja Jalen in dodaja, da tako spodbujajo njihovo domišljijo, saj v pravljice otroci radi dodajo tudi kaj svojega. »Rdeči kapici recimo še zeleno kapico. Zakaj pa ne? V pravljici je vse mogoče.« Najmlajšim so na voljo štirje pravljični kovčki – čebelica, pikapolonica, potniki in tigrček. V njih je poleg kompleta ročnih lutk in pravljic mogoče najti tudi namige, kako pobegniti v pravljični svet. Malce starejši otroci pa se lahko na ta način podajo v pravljice o treh prašičkih, Pepelki, Rdeči kapici, Petru Panu in žabjem kralju.
Jalen priznava, da ga najbolj veseli prav delo z najmlajšimi, saj verjame, da večkrat ko jim ponoviš kakšno stvar, bolj jo bodo vzeli za svojo – in tako jih je tudi lažje spodbuditi k branju knjig. »Ni treba, da berejo samo zahtevne debele knjige, branje jim je treba približati kot nekaj prijetnega. Če imajo radi šport, lahko recimo vzamejo v roke biografijo kakšnega športnika.« K branju otroke spodbujajo tudi s projektom Vesolje zakladov, v okviru katerega zbirajo žige za vsako izposojeno knjigo. »Vsaj sedemkrat morajo priti v knjižnico in vsakič, ko si izposodijo vsaj eno knjigo, dobijo štampiljko. Po sedmih zbranih žigih jih čaka nagrada, pravljična čokolada s posebno sestavino – pravljičnim prahom iz naše knjižnice.« Verjame, da tako vzgajajo bralce za vse življenje. Poleti otroke k branju spodbujajo s projektom Poletavci – poletni bralci. V času poletnih počitnic se lahko pridružijo skupini poletnih bralcev tako, da trideset dni vsak dan pol ure bere. Da lažje izbirajo med gradivom, ki jim je na voljo, imajo na voljo tudi seznam »naj super knjig« po izboru članov knjižnice. Ta čas je na prvem mestu Harry Potter, sledijo mu Grozni Gašper, Somrak, Blazno resno o ..., Pet prijateljev, Lov na pošasti in Kapitan Gatnik. »Name je v otroštvu največji vtis naredila Rdeča kapica, saj je bila strašljiva in drugačna, a na koncu vendarle zmaga dobro,« je razkril Jalen in ob tem priznal, da sam ni bil kakšen hud knjigožer. In katera knjiga mu dela družbo ta čas? Biografija Milene Zupančič, sokrajanke in prijateljice, pojasni.