Prizor iz Hong Konga, ki je eno najgosteje naseljenih velemest na svetu. / Foto: Wikipedija

Koliko nas bo leta 2050?

Vprašanje v naslovu pravzaprav ni bistveno. Pravo vprašanje je, ali bo človeštvo leta 2050 sploh še gospodar Zemlje in kako se bo na njej živelo? Odprte so vse možnosti, a najprej moramo biti optimisti in si zaupati …

Okrog deset milijard

Poglejmo najprej, kako je število zemljanov raslo doslej. Prvo milijardo smo dosegli leta 1804, drugo 1927, tretjo 1960, četrto 1974, peto 1987, šesto 1999, sedmo pa 2011. Je torej mogoče že zdaj predvideti, koliko nas bo leta 2050? Demograf Janez Malačič odgovori pritrdilno. »Razlog je v tem, da so demografski procesi togi. Spreminjajo se na dolgi rok, na kratko se morda hitreje spremenijo migracijski procesi, kar pa ne velja za rodnost in smrtnost. Zato so naše projekcije zanesljive, tudi stroka je napredovala in v zadnjih petdesetih letih bistveno izboljšala zanesljivost projekcij. Večina ljudi, ki bo živela leta 2050, je že rojenih. Tudi to je neka vztrajnost, ki vpliva na projekcije. Na svetovni ravni bo število prebivalstva zagotovo še raslo. Nekaj časa je veljalo prepričanje, da bo doseglo svoj maksimum pri devetih milijardah ali malo čez. V zadnjem času je med demografi konsenz, da bo to število večje, okoli deset milijard ali več. V podsaharski Afriki namreč ni tako hitrega demografskega prehoda, kot se je prej predpostavljalo. Jasno je tudi, da bo zaradi nekaterih strukturnih razlogov še v marsikateri državi prebivalstvo nekaj prihodnjih desetletij hitro naraščalo.« Obratno bo v razvitem svetu, v katerem zdaj živi 1,3 milijarde ljudi in bo to število še upadalo. »Že danes imamo celo vrsto držav, kjer se število prebivalcev zmanjšuje. Nekateri izraziti primeri znotraj EU so Bolgarija, Romunija in Madžarska. V prvih dveh primerih gre za selitve v bogate članice EU. Na Madžarskem pa se kažejo nakopičena desetletja nizke rodnosti. Do leta 2050 pričakujemo, da se bo prebivalstvo Rusije zmanjšalo za deset milijonov, na Japonskem kar za dvajset milijonov. Madžarska in Japonska sta dober primer tega, da državi nista naklonjeni priseljevanju in zaradi tega prebivalstvo bolj zmanjšujeta, kot bi se to dogajalo v bolj prostih gibanjih.« Ko demograf Malačič pogleda v leto 2050, je kljub vsemu optimist: »Vrsta primerov iz novejše zgodovine kaže, da pretirani strahovi niso bili upravičeni. Živimo v izjemno dinamičnem času, ko so spremembe hitrejše, kot so bile kadar koli v zgodovini. Ne mislim na demografske spremembe, ampak na ekonomskem in znanstvenem področju. Najnovejše spremembe na področju biotehnologije omogočajo poseganje v človeški genom in njegovo urejanje. Človek se vse bolj igra Boga. Že zdaj spoznavamo, da to ni preprosto. Na tak ali drugačen način je mogoče rezati po dvojni vijačnici, izrezovati dele in vstavljati druge. To je najbolj eklatanten primer, a obstaja še ogromno drugih. V prihodnjih dvajsetih do tridesetih letih bo tretjina zaposlitev takih, ki jih danes sploh še ne poznamo. Če bo družba sposobna ohraniti mir, pričakujem še nadaljevanje trenda napredka in izboljševanja. Kadar je bilo človeštvo vsaj na svetovni ravni sposobno ohraniti mir, je bilo neverjetno inovativno. Še nikoli ni živelo toliko izobraženih ljudi in toliko vrhunskih znanstvenikov. Samo obžalujemo lahko, da ni prej bilo preboja, ki se je nakazoval že v klasičnem grško-rimskem obdobju. Upam, da bodo različni fundamentalizmi ostali ob strani in bo človeštvo lahko v resnici napredovalo. Danes so očitni nastavki, ki to kažejo in omogočajo.« (Vir: MMC RTV SLO) Leta 2050 nas bo torej okrog deset milijard, in če bi živeli po pameti, bi nam lahko bilo lepo. Bo res tako?

Protislovna Evropa

Evropa se po eni strani vse bolj zapira pred ne­zakonitimi migranti, po drugi pa ji manjka ljudi. Najnižjo rodnost ima najbolj zaprta Madžarska …

Drugačni, oglasite se!

»Strah konservativcev pred drugačnimi glasovi ne izvira iz strahu, da umetniki zunaj mainstreama ne bodo nadarjeni, da bodo knjigarne in galerije napolnili s šodrom; izvira iz strahu, da bodo briljantni in izjemni. Konservativci bodo morali požreti dejstvo, da je bil kljub neverjetnemu uspehu britanske umetnosti resničen talent, zanemarjan in spregledan pri tistih, ki vladajo v kulturi. Šole, medije, univerze in kulturni svet so namerno zapirali pred zanimivimi ljudmi. / Dobra novica je, da vladajočo raso grabi strah pred tem, katere glasove bodo morali začeti poslušati. V tem strašnem trenutku brexita, času umika v nacionalizem in paniko, ko se podobne stvari dogajajo povsod po Evropi, je čas, da vsi umetniki spregovorijo – še posebej tisti, katerih glasove smo doslej zanemarjali.« Tako je britanski dramatik, scenarist, režiser in romanopisec Hanif Kureishi (1954) v svoji kolumni v časniku Guardian pozval svoje umetniške kolege, naj se oglašajo v javnih zadevah in tako prispevajo k odprti družbi in demokratičnemu reševanju ključnih vprašanj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sobota, 23. avgust 2014 / 11:35

Sanjski Dolomiti, III.

Sassongher (2665 m): Mogočen stolp nad Corvaro. Stolp, ki je videti kot spirala, ki se pne v neskončno nebo. Razglednik nad dolino Alta Badia.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 30. junij 2018 / 18:30

Kdo je bil don Kosto Selak (1893–1968)

Imenovani gorenjski rojak je umrl 12. junija 1968 med brati frančiškani v samostanu na Brezjah. Pol stoletja po njegovi smrti je res že čas, da ga bolje spoznamo in se zavemo, da je bil tudi pomemben...

GG Plus / sobota, 30. junij 2018 / 18:28

Dediščina arheološkega kustodiata Gorenjskega muzeja

Arheološki Kranj je poznan v svetu po najdbah iz Lajha, odkritih konec 19. in na začetku dvajsetega stoletja. Odkopanih je bilo okoli sedemsto grobov z zlatim in srebrnim nakitom, meči, dolgimi nož...

Slovenija / sobota, 30. junij 2018 / 18:26

Spomin in opomin s Peršmana

Na obnovljeni Peršmanovi domačiji v dolini Lepene nad Železno Kaplo, pod Peco na koroški strani je bilo v nedeljo tradicionalno spominsko srečanje Zveze koroških partizanov in prijateljev protifaši...

Kronika / sobota, 30. junij 2018 / 18:24

Prevara s telefonskimi klici

Kranj – Eden od slovenskih telekomunikacijskih operaterjev je policijo ta teden obvestil o pojavu t. i. wangiri klicev. Gre za klic, ki ga prejme uporabnik mobilnega telefona in se takoj po prvem z...

Gospodarstvo / sobota, 30. junij 2018 / 18:23

Največ težav s plesnijo

Po zakasneli saditvi krompirja, ki jo je povzročila preveč namočena zemlja, se pridelovalci letos soočajo s tremi velikimi problemi: plesnijo, črno nogo in pokanjem gomoljev. Kljub težavam bi letina l...