Dr. Peter Dolničar, specialist za krompir na Kmetijskem inštitutu Slovenije / Foto: Tina Dokl

Največ težav s plesnijo

Po zakasneli saditvi krompirja, ki jo je povzročila preveč namočena zemlja, se pridelovalci letos soočajo s tremi velikimi problemi: plesnijo, črno nogo in pokanjem gomoljev. Kljub težavam bi letina lahko bila solidna, če ne bo hujših okužb s plesnijo, meni dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Lahovče – Kmetijski inštitut Slovenije je pred kratkim pripravil tradicionalni Dan krompirja, namenjen tako pridelovalcem kot tudi stroki. Na glavnem poskusnem polju v Lahovčah so se seznanili s sortnimi poskusi, semensko proizvodnjo sort in delom programa žlahtnjenja. Izvajajo ga že 25 let, v tem času pa so vzgojili enajst sort. Žlahtnjenje se začne s križanji v Jabljah, kjer opravijo tudi prvo setev sejancev, prve tri generacije pa nato vzgojijo v Lahovčah. »Polovico nasadov predstavlja zelo zgodnja sorta KIS Slavnik, ki je po rezultatih poskusov in zadovoljstvu pridelovalcev zelo obetajoča. Druga najpomembnejša je pozna sorta KIS Sora, z belim mesom, za ozimnico, je ena nosilnih v tej kategoriji. Tu sta še KIS Kokra in KIS Savinja, sorti, bolj odporni proti plesni in primerni tudi za manjše pridelovalce, ki ne škropijo. Sorta KIS Krka pa je primerna predvsem za lažja tla in je ena redkih, ki zelo dobro prenašajo sušo,« je dr. Peter Dolničar, specialist za krompir na kmetijskem inštitutu, na kratko predstavil njihov trenutni asortiment. Drugi del ogleda je potekal v infrastrukturnem centru v Jabljah, kjer so navzočim predstavili tudi različne režime namakanja krompirja v okviru projekta CRP.

Zaradi zelo mokre zime in začetka pomladi je bila saditev krompirja letos zelo pozna. Na polju v Lahovčah so prvega posadili šele 23. aprila, ko bi morala biti saditev že končana, tako pa je bila šele 8. maja, je razložil dr. Dolničar in dodal, da so bile podobne razmere letos v precejšnjem delu Evrope. »Čeprav se je vreme ustalilo že sredi aprila ali pa celo še malo prej, so bila tla še zelo namočena in preden se je brazda osušila do te mere, da je bilo možno dovolj globoko obdelati tla in saditi krompir, je bil že 20. april. Le nekaj pridelovalcev na posameznih območjih je imelo srečo, da jim je uspelo prej posaditi nekaj zgodnjega krompirja,« je razložil. Zakasneli saditvi so sledile tudi obline padavine, zaradi česar krompir v začetni fazi ni razvil globokih korenin, pri suši pa tako kaj hitro pride do sušnega stresa in venenja rastline.

Zatiranje koloradskega hrošča bo težje

Že kmalu po vzniku so se pridelovalci srečali z množičnim pojavom koloradskega hrošča. Kmetje so ga v večini uspeli dobro kontrolirati, ugotavlja dr. Dolničar, v prihodnje pa pričakuje probleme, saj bo že prihodnje leto zaradi prepovedi nekaterih insekticidov bistveno manj možnosti za zatiranje koloradskega hrošča.

Pridelovalci se sicer letos srečujejo s tremi velikimi problemi: krompirjevo plesnijo, črno nogo in pokanjem gomoljev. Kot je dejal dr. Dolničar, so se že po zakasneli saditvi in velikih količinah vode vsi bali, kaj bo v nasadih kasneje. Očitno upravičeno. Razmere so bile idealne za razvoj krompirjeve plesni, ki pridelovalcem povzroča ogromne težave. »Marsikdo ima danes njivo že popolnoma rjavo, ker ni uspel ustrezno kontrolirati krompirjeve plesni,« opaža dr. Dolničar. Če gre za zgodnjo sorto, napadeno s plesnijo, svetuje uporabo desikanta, ponavadi reglona. Po desikaciji naj z izkopom gomoljev počakajo 14 dni, da spore, ki jih je dež spral v tla in okužijo gomolje, propadejo. »Če gomolje izkopljejo takoj po okužbi nasada s plesnijo, so ti sicer ob izkopu še lahko lepi, a že kmalu začnejo gniti ali rjaveti. Za pozne nasade naj bo zaščita čim boljša. V času bujne rasti cime uporabimo lokosistemične fungicide in ne kontaktne, da zaščitijo tudi novonastale dele rastline, sicer pride do okužbe.«

S črno nogo vse več težav

Vedno več problemov je z bakterijsko boleznijo črna noga, s katero se v Evropi soočajo že dlje časa, k nam pa je prišla z zakasnitvijo. »Pri nekaterih pridelovalcih krompir sploh ni vzniknil. Nekje se je okužba pokazala že ob nakupu semena, gomolji so bili gnili, kar je tipično pri črni nogi. So pa bakterije na gomolju tudi v latentni obliki, kar pomeni, da je ob saditvi semenski krompir lep, ob zadostni količini vlage pa nato začnejo bakterije napadati krompir, ga okužijo in gomolji zgnijejo. V zadnjih letih je črna noga v Sloveniji že kar stalnica, prej smo jo imeli samo iz uvoženega semena, sedaj pa se je že udomačila v naših njivah in izjemno namočena zemlja je bila idealna za njeno širitev,« je povedal dr. Dolničar.

Velike količine dežja in ugodne temperature pa so povzročile tudi hitro rast in pokanje gomoljev, celo tistih sort, pri katerih to ni običajno, denimo adora. »Marsikje prihaja do močnega pokanja. Krompir prehitro nabira vodo v gomoljih, zato kožica poči, kar privede do zelo razpokanih in razcvetelih gomoljev,« je razložil.

Krompirjevi nasadi na Gorenjskem so po Dolničarjevi oceni solidni, »je pa praktično povsod prisotna krompirjeva plesen, marsikje pa tudi črna noga, odvisno od semena«. Vreme je bilo tudi v tem tednu ugodno za širjenje krompirjeve plesni, ki jo ustavijo temperature nad trideset stopinj Celzija, takrat pa je večji problem črna listna pegavost. Kakšna bo torej letošnja krompirjeva letina? »Težko rečem. Zagotovo bodo pridelovalci imeli problem do spravila zaradi plesni. Število gomoljev je solidno, tako da bi lahko bila letna solidna, če bodo uspeli obdržati cimo zeleno in ne bo hujših okužb s plesnijo,« meni dr. Dolničar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / torek, 29. april 2014 / 13:05

Zbirajo denar za obnovo kapele

Na velikonočni ponedeljek je Turistično društvo Gozd Martuljek organiziralo dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za obnovo kapele v Gozdu - Martuljku. »V letošnjem letu kapel...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 2. september 2021 / 14:38

Štopali na avtocesti

Kranj – Gorenjski prometni policisti so pred dnevi z avtoceste napotili tuji štoparki, ki sta stali ob robu odstavnega pasu pri Voklem. Pešci se namreč ne smejo gibati niti po niti ob avtocesti.

Žirovnica / četrtek, 2. september 2021 / 14:37

Migali so za Tadeja

V Završnici je potekal dobrodelni športno-rekreativni dogodek z naslovom Migamo za Tadeja. Prijatelji so na njem zbirali sredstva za Tadeja, še do pred kratkim aktivnega kolesarskega navdušenca, ki se...

Zanimivosti / četrtek, 2. september 2021 / 14:35

Včasih je lažje delati z moškimi

Mojca Smolej iz Šenčurja je voznica avtobusa, ki svojega dela ne opravlja le s strastjo, temveč tudi ponosom, v službo gre vedno z veseljem. V poklicu, ki stereotipno pripada pretežno moškim, se je od...

Kronika / četrtek, 2. september 2021 / 13:16

Gorel pomožni objekt

Medvode – Na območju Medvod je v nedeljo popoldan zagorel pomožni objekt, požar pa se je kasneje razširil na fasado in ostrešje bližnje stanovanjske hiše. Ogenj so pogasili gasilci prostovoljnih ga...

Kamnik / četrtek, 2. september 2021 / 12:10

Pohod, ki povezuje

Kamnik, Domžale – Mo­dre novice, Zavod za turizem in šport Kamnik ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale v soboto, 4. septembra, pripravljajo že peti Pohod ob reki, ki povezuje občane občin Kamni...