Odprli novo radovljiško knjižnico

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 30. april 2018 / 07:51

V Radovljici so v četrtek iz stare knjižnice v živi verigi prenesli še zadnjo knjigo, Linhartovega Matička, in nato slovesno odprli novo knjižnico na Vurnikovem trgu.

Radovljica – »Občina se je za gradnjo nove knjižnice odločila, ker so obisk, bogata dejavnost in program stare prostore že močno prerasli. Knjižnica z inovativnimi projekti spodbujanja bralnih navad med mladimi, številom aktivnosti in drugimi kazalci presega slovensko povprečje,« je razloge za to, da so se v Radovljici pred slabim desetletjem odločili za gradnjo nove knjižnice, v svojem nagovoru ob odprtju povzel radovljiški župan Ciril Globočnik.

Skupna površina knjižnice brez zunanjih prostorov znaša 2520 kvadratnih metrov. Zgradba zajema pet etaž: v kletni večino zavzemajo arhiv, delavnice in skladišča ter spremljajoči prostori za osebje, v pritličju je dnevna čitalnica s kavarno, v kateri sta na voljo periodika in dnevni tisk. V prvem in drugem nadstropju je prostor za osrednji program knjižnice, v mansardi pa so večnamenska dvorana, individualni študijski prostori in upravni prostori.

Načrte za stavbo, zunanjo ureditev in opremo so pripravili arhitekti Jurij Kobe, Matjaž Pangerc in Ina Radšel. Skupni stroški grad­nje, ki se je začela leta 2011 in bila nato po letu 2014 zaradi stečaja prvega izvajalca za dve leti prekinjena, znašajo približno 3,34 milijona evrov; skupaj z opremo, dokumentacijo in parkirišči le nekaj manj kot pet milijonov evrov. Čeprav je projekt uvrščen v nacionalni program kulture, državni in evropski viri niso bili na voljo, razen tristo tisoč evrov, ki jih je prispevalo ministrstvo za kulturo.

Selitev radovljiške knjižnice se je začela sredi marca, pri čemer so pomagali številni prostovoljci, ki so skupaj preselili več kot 120 tisoč enot raznolikega knjižničnega gradiva. Veliko bralcev je pri selitvi pomagajo tako, da so si pred mesecem dni še v stari knjižnici izposodili čim več knjig, ki jih zdaj vračajo v novo knjižnico. Kot so izračunali v knjižnici, so jim bralci na ta način prihranili kar 18,5 tone bremena. Prostovoljci, ki so pomagali pri selitvi, pa so iz stare knjižnice v novo knjižnico preložili kar 54 ton gradiva.

»Ljudi smo pozvali na pomoč in doživeli neverjeten odziv,« je povedala direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica Božena Kolman Finžgar, ki je prepričana, da to dokazuje, kako težko so novo knjižnico čakali Radovljičani.

Predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen je v svojem nagovoru ocenila, da lokalna skupnost, ki ustvari tako kvalitetne knjižnične prostore, dokazuje svojo visoko prosvetljenost: »Na ta način sporoča, kako dobro se zaveda, na kaj vse vpliva splošna knjižnica: na osebni razvoj, zdravje in splošno dobro počutje posameznika, socialno povezanost, krepitev skupnosti, na lokalno kulturo in identiteto, na domišljijo in kreativnost, na kulturo, izobrazbo, branje in pismenost, rabo prostega časa ter uporabo informacij v vsakdanjem življenju ter spodbuja socialno kohezijo in krepi zaupanje v skupnost. Knjižnica Antona Tomaža Linharta je s svojim načinom delovanja v okolju ena najbolj inovativnih in uspešnih knjižnic v slovenskem prostoru.«