Ne žalitev, ampak sindikalni boj
Direktor Adria Airways Tehnika Maksimiljan Pele zasebno toži predsednika sindikata letalsko tehničnega osebja Mateja Jemca, ker naj bi ga žaljivo obdolžil strahovlade in pritiskov na zaposlene.
Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je pred kratkim s predobravnavnim narokom začel kazenski postopek zoper gorenjskega sindikalista Mateja Jemca iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki ga direktor Adria Airways Tehnike (AAT) Maksimiljan Pele in sama družba kot zasebna tožitelja obdolžujeta storitve več kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, dvakrat tudi preko javnih občil. Možnosti za poravnavo ni, Jemec krivde tudi ne priznava, tako da je sodnica Marjeta Dvornik začetek sojenja napovedala za 3. julij.
Zasebna tožba se nanaša na čas, ko so v AAT potekala pogajanja o novi podjetniški kolektivni pogodbi, na katerih je Jemec sodeloval kot predsednik sindikata letalsko tehničnega osebja. V družbi AAT, ki jo je pred tem kupil poljski Linetech Holding, so namreč aprila 2016 odpovedali podjetniško kolektivno pogodbo iz leta 2013, vodstvo družbe pa je januarja lani delavcem ponudilo nov predlog kolektivne pogodbe, s katero pa se v sindikatu niso strinjali, ker da bi korenito posegla v pravice zaposlenih, predvsem letalskih tehnikov. Jemec naj bi tako lansko pomlad v medsebojni komunikaciji z vodstvom AAT preko elektronske pošte in tudi v nekaterih medijskih objavah predvsem direktorju Maksimiljanu Peletu očital cinizem, strahovlado, ustrahovanje in različne pritiske na zaposlene.
Obtoženi očitke zasebnega tožitelja zavrača. Kot je razložil njegov odvetnik Mirko Bandelj, je Jemec v komunikaciji z vodstvom AAT zgolj izvajal svojo funkcijo predstavnika sindikata, po drugi strani pa vse, kar je zapisal in izrekel, temelji bodisi na resničnosti njegovih izjav ali pa na komentarjih oz. na razlogih, zaradi katerih je utemeljeno verjel v to, kar govori. Odvetnik je med drugim predlagal tudi vpogled v več člankov, s katerimi želi obramba dokazati, da termini »strahovlada, ustrahovanje in pritiski na zaposlene« niti izvorno niso njegovi, ampak temeljijo na člankih v različnih medijih, ki so v kritičnem časovnem obdobju zelo pozorno spremljali dogajanje v družbi AAT. Da so bile za zaposlene tedanje razmere zares težke in zapletene, pa obramba namerava dokazati še z več drugimi dokazi, med drugim tudi seznamom delavcev, ki so družbo zapustili.
»Sindikalni odziv obdolženca ne opravičuje žaljivih in neresničnih trditev o zasebnem tožilcu,« pa je poudaril pooblaščenec zasebnih tožiteljev Borut Soklič in dodal, da ni dvoma, da so besede o strahovladi in pritiskih na zaposlene izvorno obdolženčeve. »Kdo, kdaj in zakaj jih je morebiti uporabil pred tem, za presojo kazenske odgovornosti nima popolnoma nobenega pomena,« je poudaril. Glede seznama zaposlenih, ki so AAT zapustili, pa je odvetnik dejal, da ni podana vzročna zveza z očitano žaljivo obdolžitvijo, niti ni razvidno, kdaj so družbo sploh zapustili.