Alma Nuhić je ekologinja in naravovarstvenica, zaljubljena v raznolikost sveta.

Ekologinja, barmanka, popotnica

Alma Nuhić je sedemindvajsetletna Jeseničanka, diplomirana ekologinja in naravovarstvenica, dekle, katere dom je v resnici ves svet.

Alma je kot prostovoljka delala na organskih farmah v Afriki, Evropi, Južni Ameriki, sodelovala pri raziskovalnih projektih za koralne grebene na Maldivih, pri razvoju permakulture v Aziji, se učila organskega čebelarjenja na Sardiniji ... "Tako lahko združim ljubezen do ekologije in potovanj," pravi.

Republika Panama, z glavnim mestom Panama, je gospodarsko in ekonomsko druga najbolj razvita država v centralni Ameriki, prav na račun izgradnje Panamskega kanala. Uradni jezik je španščina, povprečna temperatura skozi celo leto je 26 stopinj Celzija. Ker se nahaja v tropskem pasu, se izmenjujeta deževna in sušna doba. Država je zelo varna, pravi Alma.

Argentina, Brazilija, Čile, Peru, Bolivija, Maldivi, Šrilanka, Gana, Malezija, Tajska, Kambodža, Filipini, Kuba, Jamajka, Turčija, Sardinija, Maroko, Havaji, Kostarika in trenutno Panama – to so države, ki jih je Alma Nuhić obiskala v zadnjih nekaj letih. A ne zgolj kot turistka, temveč kot predana naravovarstvenica in prostovoljka, saj dela na organskih farmah, poučuje ekologijo, vodi delavnice recikliranja ... Kot prostovoljka dobi zastonj prenočišče in hrano, v zameno pa pomaga pri delu na farmah, plantažah ... Tako vsako leto preživi na tujem tudi po pol leta; denar za letalske vozovnice pa zasluži poleti – kot barmanka v Sloveniji ...

Prostovoljka v Panami

Alma je trenutno v Panami, na otočju Bocas del Toro, kjer dela kot prostovoljka v kampingu YGriega. "Pot sem začela sredi septembra lani v Maroku, preletela Atlantik in obiskale Havaje, otok Maui. Želja po obisku kavnih plantaž me je vodila do Kostarike in nato na otočje Bocas del Toro v Panamo," nam je prek spleta sporočila Alma. "Otočje ima raznoliko floro in favno in je pravi raj za deskarje. Otok Bastimento pa je tudi raj za ljubitelje organskih izdelkov, saj lastnik največje organske farme gospod Javier z odprtimi rokami sprejme vsakogar, ki želi izvedeti več o proizvodnji kave, kakava, naravnih mazilih in kokosovem olju. Na otoku dvakrat na teden obiščem tropsko raziskovalno biološko postajo Smithsonian, kjer raziskujejo in razmnožujejo različne vrste koral," pravi Alma.

Projekt zbiranja plastenk

Na otoku Bocas del Toro je Alma spoznala tudi Roberta Bezeauja, po rodu Kanadčana, ki je leta 2012 začel projekt zbiranja plastenk na otoku in ob pomoči prostovoljcev v le nekaj letih naredil velik korak naprej k bolj čistemu okolju. Almo je navdušil in si želi, da bi kaj podobnega začela tudi sama po vrnitvi domov. Kot pravi Alma, v projektu sodeluje lokalni supermarket, ki zbira odpadne plastenke. Vsaka plastenka je vredna pet centov in vsakdo, ki pripelje sto plastenk, dobi kupon v vrednosti pet dolarjev za nakup hrane ali šolskih potrebščin. "Otočani so se strinjali, da v projekt vključijo večinoma osnovnošolce in dijake. Po pouku otroci zbirajo plastenke, za trud so nagrajeni, obenem pa ozaveščajo turiste, ki prihajajo na otok, da je smeti treba odnesti s seboj na celino. Namesto nakupa vode v plastenkah jim pokažejo tudi postaje na otoku, kjer lahko ob doplačilu 70 centov ponovno napolnijo svoje steklenice." Iz zbranih plastenk je gospod Bezeau zgradil graščino, v kateri vodi delavnice na temo recikliranja odpadkov v ponovno uporabne izdelke.

"Na Jesenicah imamo možnost reciklirati odpadke, a se ti še vedno pojavljajo v naravi. Na Jesenicah bi v šolah organizirala delavnice recikliranja, tako da bi uporabljeno embalažo spremenili v ponovno uporabne proizvode. Prav tako bi želela ozavestiti mlajše, da napolnijo svoje plastenke z vodo, saj smo v Sloveniji lahko srečni, da imamo pitno vodo, medtem ko tukaj na otoku ali v večini držav v Afriki te nimajo ..." razmišlja Alma.

Barmanka z diplomo iz ekologije

Ekologija je Almina velika ljubezen. Žal pa po diplomi na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru ni dobila dela v svojem poklicu, zato zadnjih nekaj let poleti dela kot barmanka na Bledu. "Delo mi je všeč, saj sem v stiku z ljudmi, hkrati pa sem lahko ustvarjalna, ko pripravljam koktajle. Ker verjamem, da je cel svet učilnica, sem se za barmanko izobraževala na Hrvaškem, nato sem dodatno znanje poiskala na Bols Academy v Amsterdamu," razlaga. A to še ni vse, ker jo je pritegnila tudi baristika, to je veda o pripravi kave, je trening za baristko opravila na Filipinih na Asia Coffee Academy v Manili ...

In kakšni so njeni načrti po vrnitvi domov – vrača se v začetku marca? "Vprašanje: ostati v Sloveniji ali ne, je zame vedno odprto. Alternativni poklic barmanke me je navdušil, bolj razvite lokale in bolj odprte lastnike za nove ideje pa vidim izven Bleda ..."

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. maj 2014 / 12:17

Na vrsti je lanska suša

Številne gorenjske kmetije je novembra lani prizadel vetrolom in februarja letos še žled, a zdaj je, vsaj glede izplačila državne pomoči, na vrsti (šele) lanska poletna suša.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 8. september 2009 / 07:00

Mali šmaren tudi znanilec jeseni

Kranj - Danes, 8. septembra, se katoličani spominjajo Marijinega rojstva, ki je ob Jezusu in Janezu Krstniku edina, pri kateri se katoliška Cerkev ne spominja le dneva smrti, kot...

Kranj / torek, 8. september 2009 / 07:00

Srečali so se tudi župani

Predoslje - Na nedavnem 19. srečanju gorenjskih upokojencev v Predosljah so se starejši generaciji pridružili tudi nekateri gorenjski župani. Tudi njihovo druženje ob upokojenske...

Kronika / torek, 8. september 2009 / 07:00

Z udarcem povzročil smrt

V nekem stanovanju v Kranju so prejšnji teden našli truplo 45-letnega moškega.

Nasveti / torek, 8. september 2009 / 07:00

Z grškim senom okrevamo hitreje

Pekoča semena grškega sena so v indijski kuhinji ena izmed sestavin priljubljene mešanice začimb curry. Sabljasti triplat, kot tudi pravimo tej izjemno aromatični rastlini, se izkaže tudi v zdravilstv...

Kronika / torek, 8. september 2009 / 07:00

V neurju zasute ceste že očistili

Petkovo neurje je na zgornjem Gorenjskem povzročilo precej škode, sprožene plazove pa so s cest že odstranili.