Dr. Teodor Domej, govornik na celovški proslavi (desno), v družbi slovenske konzulke v Celovcu Jasne Goličič Bakovnik (v sredini) in Darke Predan Zvonar, novinarke in soproge našega generalnega konzula v Celovcu Milana Predana

Cankar navdihuje koroške Slovence

Osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku na Koroškem je bila na sam praznični dan v celovškem deželnem studiu slovenskega programa ORF. Organizirali so jo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu in Krščanska kulturna ter Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Kulturni program je bil izbran in primeren osrednji temi proslave: spominu na Ivana Cankarja in stoletnico njegove smrti. V njem so sodelovali pevski oktet Suha, ansambel FinePulse, v katerem igrata flavtist Christian Filipič in harmonikar Roman Pechmann, ter dramski igralec Aleksander Tolmaier, ki se je izvrstno znašel v vlogi Ivana Cankarja in bralca odlomkov iz njegovih besedil, ki jih je izbrala Alenka Hain. Občinstvo je popeljal od romana Martin Kačur in dram Kralj na Betajnovi, Hlapci in Za narodov blagor do črtice o človeškem napuhu, članka Idealist in zbadljivega spisa o človeku, ki je izgubil prepričanje. Besedila je izbrala Alenka Hain, ki je proslavo tudi režirala.

Slavnostni govornik je bil zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej. Dejal je, da Cankarja premalo beremo, večinoma le še kot šolsko branje, čeprav prag do njegovih besedil še nikoli ni bil tako nizek in se splača, da ga prestopimo. Snovi, ki jih je Cankar obravnaval, so postale aktualne in so večne teme družbenega življenja tudi danes, je povedal govornik. Kdor se bo poglobil v Cankarja, v njegova dela in tudi v pisma, se bo začudil, na kakšen omalovažujoč, zaničujoč in nestrpen odpor je pri njegovih sodobnikih naletelo marsikatero njegovo delo. Politično je plaval Cankar proti toku, je ugotovil dr. Domej. Z njim je slovenska literatura dobila močnega predstavnika upora. Navdušil ga je dr. Janez Evangelist Krek, za socialno demokracijo pa se je ogrel med bivanjem v proletarskem 16. dunajskem okraju. Odločil se je, da bo pisal v slovenščini, čeprav je dobro obvladal tudi nemščino. Bil je prvi, ki je živel samo od pisanja. Njegova korespondenca je polna prošenj za čimprejšnje izplačilo honorarja. Pri tem ima tudi celovška Mohorjeva družba pomembno mesto, je povedal dr. Teodor Domej in poudaril, da mu nihče, tudi nasprotniki, niso mogli odreči zaslug za slovensko kulturo. Njegovi kritiki so pozabljeni, on pa ni. Bil je zagret za svobodo. Žal še tudi danes obstaja Dolina šentflorjanska, v kateri je preveč hlapcev in kraljev na Betajnovi, je sklenil svoj govor dr. Domej.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 16. november 2012 / 07:00

S. Bitežnik laže in zavaja

Stane Bitežnik, podpredsednik NK Tržič 2012, je v članku »Tržiški nogomet bo živel«, objavljenem dne 9.11.2012 v Gorenjskem glasu, navedel kopico zavajajočih informacij in celo laži. 1. Navaja, d...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Brdo - nova prestolnica Evrope

Leto je naokoli in napočil je čas za letopis. Letopis Gorenjska 2007 je že štirinajsti po vrsti.

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Radovljičani častili Linharta

December 2006

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Slava tolarju, čast evru

Januar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Jerman med slavnimi smukači

Februar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Rusi na Jesenicah

Marec 2007