Cankar navdihuje koroške Slovence

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. februar 2018 / 12:57

Osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku na Koroškem je bila na sam praznični dan v celovškem deželnem studiu slovenskega programa ORF. Organizirali so jo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu in Krščanska kulturna ter Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Kulturni program je bil izbran in primeren osrednji temi proslave: spominu na Ivana Cankarja in stoletnico njegove smrti. V njem so sodelovali pevski oktet Suha, ansambel FinePulse, v katerem igrata flavtist Christian Filipič in harmonikar Roman Pechmann, ter dramski igralec Aleksander Tolmaier, ki se je izvrstno znašel v vlogi Ivana Cankarja in bralca odlomkov iz njegovih besedil, ki jih je izbrala Alenka Hain. Občinstvo je popeljal od romana Martin Kačur in dram Kralj na Betajnovi, Hlapci in Za narodov blagor do črtice o človeškem napuhu, članka Idealist in zbadljivega spisa o človeku, ki je izgubil prepričanje. Besedila je izbrala Alenka Hain, ki je proslavo tudi režirala.

Slavnostni govornik je bil zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej. Dejal je, da Cankarja premalo beremo, večinoma le še kot šolsko branje, čeprav prag do njegovih besedil še nikoli ni bil tako nizek in se splača, da ga prestopimo. Snovi, ki jih je Cankar obravnaval, so postale aktualne in so večne teme družbenega življenja tudi danes, je povedal govornik. Kdor se bo poglobil v Cankarja, v njegova dela in tudi v pisma, se bo začudil, na kakšen omalovažujoč, zaničujoč in nestrpen odpor je pri njegovih sodobnikih naletelo marsikatero njegovo delo. Politično je plaval Cankar proti toku, je ugotovil dr. Domej. Z njim je slovenska literatura dobila močnega predstavnika upora. Navdušil ga je dr. Janez Evangelist Krek, za socialno demokracijo pa se je ogrel med bivanjem v proletarskem 16. dunajskem okraju. Odločil se je, da bo pisal v slovenščini, čeprav je dobro obvladal tudi nemščino. Bil je prvi, ki je živel samo od pisanja. Njegova korespondenca je polna prošenj za čimprejšnje izplačilo honorarja. Pri tem ima tudi celovška Mohorjeva družba pomembno mesto, je povedal dr. Teodor Domej in poudaril, da mu nihče, tudi nasprotniki, niso mogli odreči zaslug za slovensko kulturo. Njegovi kritiki so pozabljeni, on pa ni. Bil je zagret za svobodo. Žal še tudi danes obstaja Dolina šentflorjanska, v kateri je preveč hlapcev in kraljev na Betajnovi, je sklenil svoj govor dr. Domej.