Luksemburžana težko srečaš

Multikulturna država s tremi uradnimi jeziki, »zelena« in z zelo visokim življenjskim standardom, kar ne čudi, saj gre za eno najbogatejših držav v Evropi in na svetu. To je Luksemburg, kamor se je pred dobrim letom preselil tudi Gorenjec Gašper Kalan z ženo Barbaro. Oba sta univerzitetna diplomirana inženirja elektrotehnike, zaposlena v Goodyearu.

Luksemburg je ena najmanjših evropskih držav. S površino 2.586 kvadratnih kilometrov je približno osemkrat manjša od Slovenije. Med okoli 580 tisoč prebivalci, skoraj polovica naj bi bila tujcev, je tudi od šeststo do sedemsto Slovencev. Marsikdo dela v evropskih institucijah, vse več pa se jih tja priseljuje tudi zaradi dela v gospodarstvu. Med slednjimi sta mlada zakonca Kalan: Gašper, ki prihaja iz Šenčurja, in njegova žena Barbara, po rodu Dolenjka, ki sta pred selitvijo živela v Zalošah, vasici v občini Radovljica. Kako je živeti v eni najbogatejših držav na svetu, kakšne so plače, najemnine in drugi življenjski stroški, smo se pogovarjali z 28-letnim Gašperjem.

Zaradi službe ste se novembra 2016 z ženo Barbaro preselili v Luksemburg. Kje sta zaposlena, je bila odločitev za selitev težka?

»Zaposlena sva v podjetju Goodyear, delava v oddelku kakovosti, jaz v razvojnem centru, žena pa v tovarni tovornih plaščev. Sva univerzitetna diplomirana inženirja elektrotehnike, sicer sedaj delava na drugem področju. Za selitev sva se odločila zaradi ekonomskih razlogov. Ker sva ponudbo za delo dobila oba, je bila odločitev dokaj enostavna. O tej situaciji sva govorila že pred selitvijo in sva bila nanjo tudi nekako pripravljena, seveda pa na začetku malo oklevaš, saj gre za veliko spremembo v življenju.«

Živita v mestecu Diekirch z okoli 6.700 prebivalci. Zakaj sta se odločila zanj?

»Glavnega pomena nama je bila oddaljenost od delovnega mesta. Delava v mestu Colmar Berg, z avtomobilom potrebujeva do tja samo deset minut. Diekirch je v Luksemburgu najbolj znan po pivovarni in pustnem karnevalu Cavalcade, ki ga obišče tudi do deset tisoč ljudi. Mesto ima dobro urejeno infrastrukturo. Center je posebej živ od maja do septembra, saj sta tik na obrobju mesta kampa, ki sta v tem času skoraj polno zasedena. Na voljo je veliko urejenih sprehajalnih poti ob reki, kolesarske poti pa so speljane po celem Luksemburgu. Ker sva ljubitelja narave in ne marava gneče v mestih, je za naju to odlična lokacija.«

Kako vama je všeč štirideset kilometrov oddaljena prestolnica Luksemburg, kjer je sedež več pomembnih ustanov EU?

»Center mesta ni velik, je zaprt za promet, je pa v bližini večje parkirišče. Med njim in centrom je park, ki je kar oblegan v času lepega vremena. Mesto Luksemburg je bilo dvakrat razglašeno za evropsko prestolnico kulture, v centru je kar nekaj muzejev, galerij, gledališč pa tudi katedrala Notre-Dame. Včasih je bilo mesto obdano z obzidjem, katerega ostanki so od leta 1994 zaščiteni kot Unescova svetovna dediščina. V strogem centru je nekaj trgovin višjega razreda ter kar veliko lokalov in restavracij. Delavnik trgovin med tednom je do 18. ure, ob nedeljah so običajno zaprte, z izjemo nekaj nedelj v letu. Na splošno je center prijeten s prepletom zgodovine in sodobne arhitekture. Midva se tja odpraviva občasno, na kakšen dogodek ali pa zgolj na kavo.«

Luksemburg je ena najbogatejših držav v Evropi. Je življenje tam veliko boljše kot v Sloveniji?

»Življenjski standard je zagotovo višji. Midva sicer bistvene razlike nisva občutila. Tudi v Sloveniji sva imela solidni službi, tako da si tudi sedaj kaj bistveno več ne privoščiva, je pa res, da na koncu meseca lahko dava več na varčevalni račun. Sva pa opazila, da tu ljudje na splošno veliko hodijo na večerje in kosila po restavracijah. Tudi njihovi dopusti so bolj eksotični, pogostejši in dražji, kot si jih večina v Sloveniji lahko privošči.«

In kakšne so v Luksemburgu plače?

»Ljudje so malce skrivnostni glede plač in se o tem ne govori kaj dosti. S spleta pa lahko razberemo, da je bila julija lani minimalna plača 1.998 evrov, povprečna pa 4.300 evrov bruto.«

So pa življenjski stroški verjetno precej višji?

»Življenjski stroški, hrana, elektrika, komunala, telekomunikacijske storitve so primerljive oz. kar enake kot v Sloveniji. Lidl je denimo v obeh državah enak. Gorivo za vozila je cenejše kot v Sloveniji. Najemnine so višje, za dokaj novo tri sobno stanovanje na severu denimo od tisoč do tisoč dvesto evrov brez stroškov. Zdravstvo je v Luksemburgu zelo dobro urejeno. Zdravnika si izbereš sam, tako da dolgih čakalnih dob ni. Obisk zdravnika plačaš takoj, a ti okrog osemdeset do devetdeset odstotkov zneska povrnejo iz zdravstvene blagajne. Če si zaposlen, imaš krito obvezno zavarovanje, ki omogoča prej omenjeno, tako da dodatna zavarovanja niso potrebna, so pa na voljo. Storitve, na primer frizerske, kozmetične …, so dražje, kar je pričakovano, saj imajo tisti, ki jih opravljajo, višje plače. Tudi bančne storitve, med drugim vodenje računa, so dražje. Vstopnine za bazen, muzeje, gradove pa so cenejše kot v Sloveniji.«

Menda je v Luksemburgu veliko dobrih restavracij. Obstaja kakšna kulinarična posebnost?

»Na to težko odgovoriva, ker restavracij ne obiskujeva pogosto. Poleg tega pravih luksemburških restavracij ni veliko, a sva na raznih festivalih in dogodkih dobila občutek, da so kulinarično podobni Nemcem. Lahko se sicer motiva.«

Koliko približno stane večerja? Pa pivo, kava?

»Odvisno od tega, kje in kaj ješ. Večerja za dva, pica, testenine, burger ter pivo ali kozarec vina stane okrog štirideset evrov, v restavraciji višjega standarda pa okoli osemdeset do sto evrov. Za kavo je treba odšteti okoli dva evra, za pol litra piva 4,5 evra. Cene so približne, več ali manj na podlagi najinega okoliša, in so lahko v centru nekoliko višje.«

V Luksemburgu so kar trije uradni jeziki. Kateri se najbolj uporablja v vsakdanjem življenju?

»Uporaba jezika je odvisna od lokacije. V glavnem mestu in na jugu prevladuje francoščina, na severu, kjer sva midva, pa sta bolj v uporabi nemščina in luksemburščina. Slednja je relativno nov jezik, gre za mešanico nemščine in nizozemščine z dodatki francoščine. Midva se več ali manj sporazumevava v angleščini s pomočjo nemščine, Barbara pa se je tudi vpisala na tečaj francoščine. Vse uradne stvari, prijavo prebivališča, odpiranje računa, iskanje stanovanja, naročilo interneta, se je dalo brez težav urediti v angleščini. Za uradne stvari, ki jih lahko urediš po spletu, kot so na primer davki, sta za obrazce navadno na izbiro francoščina in nemščina. V teh dveh jezikih je večinoma tudi dokumentacija, ki prihaja na dom.«

Luksemburžani veljajo za hladne ljudi. So res?

»Luksemburg je multikulturna država in pravega Luksemburžana je težko srečati. Veliko ljudi prihaja na delo iz sosednjih držav. Sam na delovnem mestu nimam sodelavca, ki bi bil Luksemburžan, žena pa le nekaj. Sem pa prave Luksemburžane spoznal v vaterpolskem klubu v Diekirchu in lahko rečem, da se z vašo trditvijo ne morem strinjati. Glede na zelo raznolike narodnosti v tej državi Luksemburžani nimajo težav s sprejemanjem tujcev, vsaj glede na najine izkušnje.«

Ste Slovenci v Luksemburgu povezani?

»Obstaja skupina Slovenci v Luksemburgu, ki organizira različne dogodke. Konec januarja nas pride zabavat Boštjan Gorenc - Pižama.«

Kaj vama je v Luksemburgu všeč in kaj vaju moti? Morda kaj posebej pogrešata?

»Všeč nama je, da je ''zelen'', veliko je narave, urejenost kolesarskih in pohodnih poti pa je odlična. Všeč so nama tudi velikosti mest, po večini so majhna, brez gneč in težav s parkiranjem. Prednost je tudi bližina držav, kot so Nemčija, Francija in Belgija, tako da je ponudbe za izlete ob koncu tedna dovolj. Moteča zna biti raznolikost jezikov, ki se uporabljajo, in se je tujcu v določenih situacijah težko prilagoditi. Najbolj seveda pogrešava družino in prijatelje pa tudi gore in razgled na Gorenjskem.«

Koliko časa bosta ostala v Luksemburgu? Bi se tja preselila tudi za stalno?

»Pred odhodom sva se odločila, da ostaneva vsaj štiri do pet let, saj po najinem mnenju v tem času lahko oceniš, ali je država primerna za stalno prebivanje. Za takšno odločitev pa je sedaj še prezgodaj.«