Alojz Budkovič, gozdar, ljubiteljski zgodovinar in član Združenja vojaških gornikov Slovenije iz Bohinja / Foto: osebni arhiv

Razkrita skrivnost okopov

Gozdar in ljubiteljski zgodovinar Alojz Budkovič iz Bohinja je dvaindvajset let raziskoval skrivnost nenavadnih vijugastih okopov na Pokljuki, ki so spominjali na strelske jarke. Zdaj je skrivnost razkrita: to so ostanki Savske linije, rezervne linije soške fronte, ki je potekala od vrha Kepa v Karavankah, se spustila do Mojstrane, ponovno povzpela v pobočja Mežakle ter po Radovni in Pokljuki teče do Soteske v Bohinju ... Gre za pozabljeno zgodbo prve svetovne vojne.

Del Savske linije jim je pred enajstimi leti vendarle uspelo predstaviti v naravi, in sicer na Pokljuki na območju Krakova na Mrzlem studencu. Tam so s pomočjo Slovenske vojske obnovili okrog trideset metrov jarka, postavili pa so tudi informativno tablo. V bližini je tudi del neobnovljenih jarkov, da obiskovalci lahko primerjajo in vidijo razliko. Obnovljeni odsek linije je vključen v Pokljuško pot.

"Med rednim operativnim delom po gozdovih Pokljuke sem v določenih predelih naletel na nenavadne vijugaste okope, ki so spominjali na strelske jarke. Poizvedovanja pri domačinih so predvidevanja potrdila. Strelski jarki so bili izkopani med prvo svetovno vojno. Vendar zakaj?" Takole začetek odkrivanja sto let stare skrivnosti opisuje Alojz Budkovič, gozdar, do nedavne upokojitve zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije, ljubiteljski zgodovinar in član Združenja vojaških gornikov Slovenije iz Bohinja. Budkovič je zadnjih dvaindvajset let na terenu, v pogovoru z domačini in prek iskanja redkih informacij v arhivih sestavljal zgodbo o nastanku jarkov, ki so še danes vidni na planotah Pokljuke, Mežakle ... V veliko pomoč mu je bil danes že pokojni brat Tomaž Budkovič, ki je bil eden boljših poznavalcev dogajanj na soškem bojišču.

Kaj so torej nenavadni jarki? "Strelski jarki so del Savske linije, to je rezervne linije soške fronte, ki naj bi zadržala italijanski vdor v notranjost monarhije. Mrzlično so jo začeli graditi maja 1915, ko je Italija napadla Avstro-Ogrsko. Vrhovna komanda avstro-ogrske armade je predvidevala, da bo 5. armada ob Soči težko zadržala številnejšo in bolje oboroženo italijansko vojsko. Zaradi velike nevarnosti vdora v monarhijo so v zaledju fronte zgradili rezervne položaje. Zadnje so vključili v sistem Savske linije. Na srečo pa ni bila nikoli uporabljena," razlaga Budkovič.

Savska linija je, kot je ugotovil, potekala od vrha Kepa v Karavankah, se spustila do Mojstrane, ponovno povzpela v pobočja Mežakle ter po Radovni in Pokljuki teče do Soteske v Bohinju. Naprej je niso sledili, najbrž je vijugala naprej čez Selško in Poljansko dolino proti Senožečam. Budkovič je na gorenjskem delu linije odkril okrog šest kilometrov strelskih jarkov, ki jih je razdelil na sektorje. "Po stotih letih je linija nekje zelo dobro ohranjena in jo vajeno oko hitro opazi. Naključnemu opazovalcu se morda zdi, da gre v gozdu za kakšno vlako ali pot, vajeno oko pa hitro vidi, da gre za strelske jarke in kamnite bočne zaščite," razlaga Budkovič. Ponekod, zlasti na strmih in kmetijskih območjih, je linija slabše vidna, saj je poškodovana, jarki so zasuti in zravnani z zemljo. Kot je povedal Budkovič, jim je v 22 letih bolj ali manj intenzivnega dela uspelo posneti stanje na terenu od Soteske v Bohinju do Mojstrane, traso so vnesli tudi v gozdarske karte.

Del Savske linije pa jim je pred enajstimi leti vendarle uspelo predstaviti v naravi, in sicer na Pokljuki na območju Krakova na Mrzlem studencu. Tam so s pomočjo Slovenske vojske obnovili okrog trideset metrov jarka, postavili pa so tudi informativno tablo. V bližini je tudi del neobnovljenih jarkov, da obiskovalci lahko primerjajo in vidijo razliko. Obnovljeni odsek linije je vključen v Pokljuško pot.

Ker se bliža stota obletnica zaključka prve svetovne vojne, se je Budkovič odločil, da bo po 22 letih ljubiteljskega raziskovanja zgodbo o Savski liniji predstavil širši javnosti. Tako je letos pripravil že šest predavanj, nekaj jih napoveduje še za v prihodnje. "Zgodbo zdaj prepuščam kot izziv stroki, ki naj bi to delo nadaljevala. Mi smo kot ljubitelji poskrbeli, da smo zgodbo o Savski liniji iztrgali pozabi, zdaj pa čakamo odziv institucij," je povedal.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 30. marec 2009 / 07:00

Do zdravilnega gaja po novi cesti

Tunjice – Tunjičani in številni obiskovalci Zdravilnega gaja Tunjice so se prejšnji konec tedna lahko razveselili pomembne investicije, ki jo je občina lani izpeljala in zanjo do...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 9. oktober 2017 / 22:24

Nekateri prvič v športnih copatih

Na Planet TV v ponedeljek, 9. oktobra, prihaja nov resničnostni šov The Biggest Loser Slovenija, v katerem bo sedemnajst kandidatov hujšalo pod budnim očesom strokovnjakov. Zmagovalec bo tisti, ki...

GG Plus / ponedeljek, 9. oktober 2017 / 20:25

Razkrita skrivnost okopov

Gozdar in ljubiteljski zgodovinar Alojz Budkovič iz Bohinja je dvaindvajset let raziskoval skrivnost nenavadnih vijugastih okopov na Pokljuki, ki so spominjali na strelske jarke. Zdaj je skrivnost raz...

Kamnik / ponedeljek, 9. oktober 2017 / 20:23

V Kamniku začeli bralno potovanje

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je v sodelovanju z osnovnimi šolami v občinah Kamnik in Komenda začela s projektom Branje je iskanje.

Gospodarstvo / ponedeljek, 9. oktober 2017 / 20:22

Slaba banka edina lastnica

Po realizaciji sklepov septembrske skupščine bo Družba za upravljanje terjatev bank postala edina lastnica Farm Ihan. Mali delničarji napovedujejo možnost izpodbijanja sklepov.

GG Plus / ponedeljek, 9. oktober 2017 / 20:22

V tujini oboževana, doma pozabljena

Kmalu bo minilo sto let od rojstva Valerije Heybal, svetovno znane operne pevke, ki pa v rodnem Kamniku in širše ni deležna takšnega spomina, kot bi si ga po mnenju stroke zaslužila. Nekateri Kamničan...