Smo med najbolj razvitimi v Sloveniji

Ob občinskem prazniku Občine Cerklje smo se pogovarjali z županom Francem Čebuljem. »Pred dobrimi dvajsetimi leti smo bili po razvitosti na 136. mestu med 154 občinami. Danes smo med najboljšimi petimi,« pravi cerkljanski župan. A načrtov in projektov v občini kljub temu ne manjka.

Cerklje – Občina Cerklje letos obeležuje 23-letnico obstoja, ki jo bodo v petek, dan pred občinskim praznikom, počastili z osrednjo slovesnostjo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. V 23 letih so zaključili številne projekte, med pomembnejšimi, ki občino še čakajo, pa Čebulj omenja gradnjo krvavškega vodovoda, dokončno izgradnjo kanalizacijskega sistema, nov zdravstveni dom ter druge investicije v javno infrastrukturo.

Že dlje časa si prizadevate za obnovo krvavškega vodovodnega sistema, za katerega si obetate tudi evropska sredstva. Kako potekajo dogovarjanja?

»Krvavški vodovodni sistem oskrbuje prebivalce petih občin, njegova obnova pa je ključnega pomena, saj so azbestne cevi dotrajane, posledično pa je izgub veliko. Gre za medregijski projekt, v katerega so poleg naše vključene še občine Šenčur, Medvode in Vodice ter Mestna občina Kranj. Že spomladi smo se predstavniki občin zbrali na projektnem svetu, kjer smo se dogovorili o količinah prevzema vode iz sistema. Občina Cerklje prevzema 43 odstotkov, Kranj 11, Šenčur 16, Komenda in Vodice po 15 odstotkov. Hkrati poteka tudi racionalizacija projekta, sej se nekoliko spreminjajo tudi trase vodovoda. Prek razvojnih agencij osrednjeslovenske in gorenjske regije bi lahko za projekt dobili tudi večmilijonska evropska sredstva. Žal pa se zapleta pri soinvestitorjih. Za zdaj namreč od Mestne občine Kranj še nismo dobili soglasja za sofinanciranje, kljub temu da smo se na projektnem svetu že vse dogovorili. Zato računam na razumski pristop in čimprejšnje soglasje tamkajšnjega župana, saj so Kranjčani v veliki meri odvisni od krvavškega vodovoda. Skratka, odločiti se bodo morali, ali so zraven ali ne.«

Poteka pa tudi gradnja kanalizacijskega sistema v nižinskem delu občine. Kako napredujejo dela?

»V preteklih letih smo s primarnimi vodi opremili 90 odstotkov naselij v nižinskem delu občine, sedaj opremljamo še preostanek. Počasi se končuje projekt v Gradu, kjer so vodi položeni, urediti pa je treba še cestno infrastrukturo. Izvedba traja nekoliko dlje, kot bi si vsi skupaj želeli, a se bliža koncu. Namesto krožišča, ki je bilo sprva predvideno v vasi, bomo uredili križišče, zraven pa smo pridobili tudi prostor za dve avtobusni postajališči. Začela se bo tudi regulacija struge v Velesovem.

Poleg tega poteka tudi gradnja kanalizacijskega sistema v Cerkljah, na območju Ulice Janeza Mežana, Stare ceste in Ulice Josipa Lapajne, nato pa bomo nadaljevali na Ulico 4. oktobra. Prihodnje leto nas čaka še komunalno opremljanje v osrednjem delu Cerkelj, od Krvavške ceste do krožišča, ki ga bomo v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo začeli graditi prihodnje leto. Kanalizacijski posegi manjše vrednosti nas čakajo še na območju Pšenične Police, Pšate, Dvorij, Poženika, letos pa načrtujemo še krajši odsek na Spodnjem Brniku in Cerkljanski Dobravi.«

Pred kratkim ste z rebalansom proračuna zagotovili sredstva za izgradnjo vodovoda na Štefanji Gori. Že dlje časa zagovarjate, da bi morali tudi v hribovitem delu občine pristopiti k celostnemu reševanju komunalne ureditve.

»Gre še za zadnji vaški vodovod na našem področju. Pred časom je vaška skupnost predlagala, da se komunalna infrastruktura prenese v last občine in v upravljanje komunalnemu podjetju. Občina gre tako v novo izgradnjo in obnovo vodnega zajetja ter vodohrana.

Odprto ostaja vprašanje kanalizacije. Dokler bom župan, bom zagovarjal celostno komunalno ureditev hribovitega področja občine. Iz sedmih vodnih virov se oskrbuje petdeset tisoč ljudi v regiji, pri čemer turistov, ki jih je vse več, sploh ne štejem. Prav to je eden od glavnih razlogov, da bo treba v teh vaseh zgraditi kanalizacijo in jo priključiti čistilni napravi v Domžalah.

Možne so sicer tudi individualne čistilne naprave, vendar iz poznavanja drugih evropskih držav, predvsem Avstrije, lahko rečem, da takšne čistilne naprave ukinjajo in gradijo povezovalne vode in skupne čistilne naprave, kar bi bilo tudi pri nas bolj učinkovito.«

V občini pa potekajo oziroma so v načrtu tudi številni drugi projekti. Lahko omenite najpomembnejše?

»Že pred časom smo zgradili glavni kolektor od Velesovega proti Praprotni Polici, ki je namenjen vodooskrbi letališča, delno pa lahko tudi občini Šenčur. Ob tem smo asfaltirali tudi trikilometrski odsek od Praprotne Police do Velesovega, kar je bila tudi velika želja vaščanov Praprotne Police.

Lotili smo se tudi cest na hribovitem delu občine. Že lani smo v sodelovanju s tamkajšnjimi lastniki objektov asfaltirali odsek na Viženško dolino, občina je financirala le asfalt. Prav tako smo lani obnovili del ceste od Raven do Stiške vasi, letos pa od Stiške vasi do Slatnarja ter en del ceste, ki je bil v reklamaciji. Pri tem smo razširili tudi nekatere ovinke. Poleg tega smo uredili tudi še nekatere druge krajše odseke. Med drugim v vasi Pšata, v Dvorjah, pa v Češnjevku proti fazaneriji, pri čemer smo celoten Češnjevek že pred tem uredili in zgradili pločnike ter drugo infrastrukturo v osrčju vasi.

Med projekti, ki nas še čakajo, pa je izgradnja že omenjenega rondoja v središču Cerkelj, kjer bomo predvidoma drugo leto gradili tudi zdravstveni dom. Glede tega že potekajo dogovori tudi s soinvestitorji, nekaj interesentov se nam je že javilo.

V okviru projekta LAS bomo zgradili otroška igrišča v Češnjevku, Lahovčah, na Štefanji Gori, Cerkljah, za kar bomo dobili tudi evropska sredstva. Regulirali bomo tudi strugo potoka Reka z normalnim dovodom po potoku mlinščice, ter zgradili pločnik do Dvorij in rekonstruirali cesto. Od Stiške vasi do Ambroža, bomo v okviru projekta Temno nebo zgradili javno razsvetljavo. Načrtujemo tudi dopolnitev muzejske zbirke v Petrovčevi hiši.

V načrtu imamo tudi šotor za pokrito igrišče v Nogometnem centru Velesovo. Investicija ni pomembna samo za nogometaše, temveč tudi druga društva in vse občane, saj je športna dvorana zelo zasedena.«

H koncu gre tudi gradnja obvoznice mimo letališča, ki se je po dolgoletnem čakanju lani vendarle začela. Obvoznica bo omogočila razvoj letališke poslovne cone. Kaj si od tega obeta občina?

»Z letališko poslovno cono je trenutno predvsem ogromno dela. Vesel sem bil, ko se je končno začela gradnja obvoznice, ki omogoča razvoj cone, a bo treba, preden ta zaživi, odpraviti nekaj težav. Komunalna infrastruktura namreč ni v lasti občine, ki bi jo potem dala v upravljanje komunalnemu podjetju, kar predstavlja veliko težavo. Zakonodaja tu jasno določa, da brez urejene komunalne infrastrukture ni gradbenega dovoljenja. Zato upam, da bodo tudi drugi čim prej uvideli, da je te težave čim prej treba urediti, v nasprotnem primeru ni mogoče pričakovati razvoja na območju letališke poslovne cone. Veliko se govori, koliko ima Občina Cerklje od letališke cone. A za zdaj ima z njo le stroške. Zgraditi smo morali čistilno napravo, kanalizacijski kanal, sočasno z vodovodnim kolektorjem smo obnovili cesto v Praprotno Polico, uredili vodooskrbo in sofinancirali gradnjo obvozne ceste. Vse to predstavlja strošek okoli štiri milijone evrov, da o krvavškem vodovodu, ki je v veliki meri potreben zaradi letališča, sploh ne govorim.«

Triindvajsetega septembra praznujete obletnico ustanovitve Občine. Kako ste zadovoljni z razvojem Cerkelj od leta 1994 pa do danes?

»Vesel sem, da se občina razvija, saj se imamo z marsičim pohvaliti. V teh letih smo zgradili Kulturni hram Ignacija Borštnika, športno dvorano, vezni del osnovne šole, vrtce, obnovili šolo v Zalogu, Petrovčevo hišo, zgradili smo gasilski dom na Zgornjem Brniku in organizirali gasilsko zvezo. Danes se lahko pohvalimo z eno najbolje organiziranih gasilskih ekip na Gorenjskem. Vseskozi smo obnavljali ceste, ki so v preteklosti potekale po zasebnih zemljiščih, pa smo jih uspeli prenesti v javno dobro. Enega največjih uspehov predstavlja Dom Taber, ki smo ga zgradili z evropskimi sredstvi in danes velja za enega najboljših domov za ostarele v Sloveniji.

Pred dobrimi dvajsetimi leti smo bili po razvitosti na 136. mestu med 154. občinami. Danes nas številni kazalci uvrščajo med najboljših pet, smo v samem državnem vrhu. Tega pa ne bi bilo brez trdega dela, ne zgolj mene, temveč celotne občinske uprave, pa tudi sodelovanja občinskega sveta. Upam in si želim, da bi občani ta trud prepoznali in vse pridobitve tudi pozitivno sprejemali. Ob prazniku pa jim seveda tudi iskreno čestitam.«