Preberimo, kaj piše na embalaži

Pogovarjali smo se z dr. Marto Ciraj, predsedujočo Odboru za varstvo zdravja potrošnikov pri Svetu Evrope. Kot pravi, je stanje v Sloveniji primerljivo z drugimi evropskimi državami, do večjih nepravilnosti pa prihaja redko. Kljub temu je izzivov in nadaljnjih možnosti izboljšav še precej.

Dr. Marta Ciraj je konec marca prevzela funkcijo predsedujoče Odboru za varstvo zdravja potrošnikov pri Svetu Evrope. Odbor sestavlja 37 držav članic in se ukvarja s pripravo priporočil in smernic, ki izboljšujejo kakovost in varnost na področjih, ki jih zakonodaja Evropske unije, s katero tesno sodelujejo, še ne ureja. Med drugim obravnava kemijsko neoporečnost nekaterih embalaž, ki prihajajo v stik z živili in zdravili, ter se ukvarja z nereguliranimi problemi na področju kozmetike.

Marta Ciraj je leta 1995 na ljubljanski Biotehniški fakulteti končala doktorski študij s področja ekoloških učinkov nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, danes pa je zaposlena na Ministrstvu za zdravje. Vseskozi pa je aktivno vključena tudi v evropske organizacije s tega področja.

Rojena je v Slovenj Gradcu, že vrsto let pa z družino živi v Komendi, kjer je vpeta tudi v lokalno življenje. Komendčani jo poznajo predvsem kot nekdanjo občinsko svetnico ter soustanoviteljico dobrodelne Ustanove Petra Pavla Glavarja, na čelu katere je bila 16 let. Leta 2009 je na listi SLS kandidirala za evroposlanko, danes pa jo, kot pravi, aktivna vloga v politiki ne zanima več, čeprav se je pridružila nedavno ustanovljeni stranki Glas za otroke.

Konec marca ste bili izvoljeni za predsedujočo Odboru za varstvo zdravja potrošnikov pri Svetu Evrope. Za kakšno funkcijo pravzaprav gre in s čim se odbor ukvarja?

»Svet Evrope je mednarodna organizacija, ki se ukvarja s človekovimi pravicami z različnih vidikov. Eno izmed področij zadeva kakovost zdravil in medicinskih pripomočkov ter varstvo potrošnikov. Eden od direktoratov je pristojen za kakovost zdravil in materialov, ki prihajajo v stik z živili. Ukvarja se z zdravjem potrošnikov na področju živil, zdravil ter kozmetike. Znotraj tega direktorata delujejo odbori in med njimi je tudi Odbor za varstvo zdravja potrošnikov, s strokovnimi odbori za posamezna področja.

Odbor ima svoj poslovnik in odločitve sprejema s konsenzom, redkeje pa tudi z glasovanjem. Do zdaj še nisem doživela, da bi kadarkoli glasovali, vedno se išče konsenz, saj je v interesu vseh najti najboljšo in najkakovostnejšo rešitev. Na podlagi naših sprejetih standardov in priporočil lahko EU sprejema zavezujoče odločitve, direktive in uredbe. EU je članica našega odbora, poleg tega pa tudi same države članice v Uniji poročajo o delu na odboru, zaradi česar lahko tudi po tej poti pride do sprejema zavezujočih odločitev na ravni EU.

Slovenija se je v preteklih letih večkrat izkazala kot aktivna članica, zato so nas po tem, ko je predstavniku Belgije pretekel mandat, povabili k sodelovanju. Ministrica je za to funkcijo predlagala mene, konec marca pa so me prisotne države soglasno potrdile na odboru.«

Konkretno s katerimi področji se ukvarjate trenutno?

»Gre za usmerjevalni odbor, ki daje naloge svojim delovnim telesom. Pobude za to, s katerim področjem se ukvarjamo, pa lahko daje vsaka država članica. Zdaj se pripravljajo smernice za uporabo črnil za tetoviranje, saj je to področje še slabo regulirano. Pred kratkim smo denimo izdali priporočilo za otroško kozmetiko. To se nam je zdelo zelo pomembno, saj imajo otroci relativno veliko površino kože glede na velikost in težo, skoznjo absorbirajo precej snovi, ki jih tudi z rokami nesejo v usta in so na splošno bolj občutljivi. S tega stališča se nam je zdelo, da je pomembno, da se za otroke izdelajo še strožji normativi. Gre za normative in standarde za kakovost in večjo varnost. S tem se izboljša varnost potrošnikov, med njimi tudi otrok. Nastal je dokument, ki predvsem industriji pomaga izboljšati proizvode.

Prav tako nimamo standardov za emajlirane posode, ki prihajajo v stik z živili. Ni dovolj raziskano, koliko so emajli, ki so v uporabi, varni. Veliko je še neurejenega.

Zanimivo področje so tudi eterična olja. Izdali smo smernice o eteričnih oljih, ki jih dobivamo iz raznih rastlin in se nam zdijo na prvi pogled zdrava in varna. Dejansko vsebujejo različne vrste sestavin in so kemijsko zapletene ter včasih lahko povzročajo tudi alergije. Smiselno se nam je zdelo, da se pripravijo smernice in se to področje podrobneje uredi.

Še en primer so tiskarska črnila, ki jih vsi uporabljamo tudi v tiskalnikih, pa so slabo regulirana. Lahko vsebujejo težke kovine, ki lahko pridejo v stik s človekom, prek dotika, dihalnih poti …

Podoben primer je kartonska embalaža, ki je večkrat potiskana. Še posebna pozornost je potrebna pri recikliranem kartonu. Recikliranje je seveda dobrodošlo, je pa kljub temu dobro vedeti, da vsak reciklirani karton ni primeren kar za kakršno koli ponovno uporabo. Potrebujemo standarde, ki denimo določajo, s kakšnega odpadnega materiala se recikliran karton lahko ponovno uporabi za živila ali kakšen drug namen.«

Je varstvo zdravja potrošnika v Evropi in s tem tudi v Sloveniji na dovolj visokem nivoju?

»Slovenija je primerljiva z drugimi evropskimi državami. Prek EU smo vključeni v skupni sistem hitrega obveščanja. Če se na trgu pojavi kakršen koli sumljiv proizvod, se takoj aktivirajo pristojni inšpekcijski organi po vseh državah, da pregledajo, na katerih trgih so takšni izdelki prisotni. V Svetu Evrope imamo tudi sistem za nadzor kozmetičnih proizvodov, na podlagi katerega pristojni organi v državah pregledajo določene izdelke. Recimo sončne kreme ali kaj drugega. Pregledamo izdelke, ki so na trgu, in ugotavljamo skladnost z direktivo. Države si med seboj sporočajo, kaj so našle na trgu, in si izmenjajo informacije, ki koristijo vsem. V primeru, da v neki državi ugotovijo nepravilnost pri določenem proizvodu, so tako druge države lahko pozorne in ga umaknejo s prodaje.

Za kvaliteto proizvodov sicer odgovarja proizvajalec. Za vsakega mora izdelati oceno varnosti, za katero tudi odgovarja. Če bi prišlo do alergične reakcije, ima potrošnik pravico in dolžnost obvestiti proizvajalca in pristojne. Nadzor izvaja zdravstveni inšpektorat, informacije o neželenih učinkih beležijo tudi na centru za zastrupitve. Področje je regulirano in moralo bi biti varno, nikoli pa ni izključeno, da se na trgu ne bi mogel pojaviti neprimeren proizvod.

Važno je tudi, da je na proizvodu jasno napisano, na kakšen način se ta lahko uporablja. Če recimo neki proizvod vsebuje šentjanževo olje, mora biti navedeno, da se ne sme uporabljati na sončni svetlobi. Pomembno je, da proizvod potrošnik uporablja v skladu z navedbami in da prebere, kaj piše na embalaži. To pa je odvisno tudi od ozaveščenosti posameznika.«

Kako pogosto pa se dogaja, da na police zaide proizvod, ki ne ustreza normativom?

»Spomnim se, da so se pred leti pojavili čevlji, ki so povzročali alergije, ker so vsebovali neko neprimerno barvilo. Tiste čevlje so potem našli in jih izločili iz prodaje. Pred leti so v Avstriji v kremah za sončenje našli določene kancerogene snovi. Kreme so izločili ter obvestili druge države, ki so ustrezno ukrepale. Na splošno pa gre za redke situacije in po navadi se ugotavlja le manjše neskladnosti. Stanje se še zlasti v zadnjih letih izboljšuje in tudi industrija je vse bolj pripravljena sodelovati. Konkurenca med proizvajalci je namreč velika, zato je sodelovanje dobro tudi zanje, saj neustrezen proizvod lahko povzroči veliko škodo za podjetje.«

Kje so na tem področju še potrebne izboljšave?

»Z vidika človekovih pravic je zanimiva ideja Belgije, ki smo jo tudi mi podprli. Gre za vprašanje testiranja oz. uporabe ljudi kot objektov testiranja za določene proizvode. Po eni strani se namreč izdelki ne smejo testirati na živalih, po drugi strani pa poznamo primere testiranja na ljudeh. Tudi na tem področju je treba zaščititi človekove pravice in preprečiti zlorabe posameznikov, ki potrebujejo denar in so zanj pripravljeni testirati proizvode v različnih razvojnih fazah. Velikokrat namreč niso znane in dodelane metode in principi, kako, kdo in kaj se testira. Na tem področju vsekakor vidimo izziv in temu se bo še treba posvetiti.«

Aktivni niste zgolj v mednarodnih organizacijah, temveč tudi na lokalnem področju. Pred časom ste zaključili mandat predsednice Ustanove Petra Pavla Glavarja, na čelu katere ste bili 16 let.

»Že dlje časa sem si želela, da se vodstvo zamenja in ustanova po tolikih letih deluje tudi brez mene. Odločitev ni bila povezana z novimi zadolžitvami v Svetu Evrope, temveč je zorela že dlje časa. Nova ekipa ima prave ideje in zagon, sama pa sem se popolnoma umaknila z vodstvenih funkcij, kar se mi zdi prav. Opravljam zgolj delo prostovoljke, v katerega sem pritegnila tudi hčer, kar me še posebno veseli. Tako enkrat na mesec tudi midve deliva živila pomoči potrebnim.«