Manj katoliških krstov in porok

Število otrok v katoliških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečalo za skoraj trideset odstotkov.

V Sloveniji je bilo konec leta 2015 2.064.632 prebivalcev, od katerih jih je bilo 1.535.297 ali 74,36 odstotka katoličanov. Število slovenskih katoličanov se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 66.822 oseb. Leta 2005 je bilo po cerkveni statistiki 79,8 odstotka katoličanov. Na svetu je med dobrimi sedmimi milijardami ljudi 1,2 milijarde katoličanov. Največji delež imajo v Ameriki (63,7 odstotka prebivalstva), v Evropi (40,1 odstotka prebivalstva), v Oceaniji (26,1 odstotka) in v Afriki (19,3 odstotka). V Aziji pa je le dobre tri odstotke prebivalstva katoličanov. Katoličanov je bilo lani 17,8 odstotka svetovnega prebivalstva, njihovo število pa najpočasneje narašča v Evropi.

Ljubljana – Letna poročila Katoliške cerkve v Sloveniji, ki jih izdaja Slovenska škofovska konferenca, so vsakič pomenljiv kazalnik razmer v najštevilnejši cerkvi v državi, njenega položaja v družbi in stanja katoliške vernosti. V poročilu za leto 2016 so objavljeni podatki za leto 2015 in zanimive primerjave oziroma gibanja v Katoliški cerkvi v zadnjem desetletju od leta 2005 do leta 2015. Uvodna članka sta napisala novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan in generalni tajnik konference pater dr. Tadej Strehovec. Škof Glavan je med drugim zapisal, da stoji za »podatki pomembno in predano delo mnogih vernih Slovenk in Slovencev kakor tudi prijateljev in podpornikov Katoliške cerkve«.

Na duhovnika skoraj tisoč petsto vernikov

Poročilo je bogato s podatki in primerjavami. Iz njega izvemo, da je na Slovenskem od leta 2006 naprej šest škofij (prej tri) in da je slovenska Katoliška cerkev razdeljena na 60 dekanij in 785 župnij. Cerkva je bilo 2386, kapelic in znamenj pa 515. Škofov je bilo 14 (leta 2005 zaradi manjšega števila škofij devet), škofijskih in redovnih duhovnikov pa je bilo leta 2005 1182, lani pa 1055 ali 137 manj. Upad je zaznaven tudi pri novomašnikih. Leta 2005 jih je bilo na posvetni škofijski ravni, v redovnih skupnostih in med Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu 22, lani pa 12. Zaradi manjšega števila duhovnikov morajo ti skrbeti za vedno več vernikov, kar ni le slovenski oziroma evropski, temveč svetovni trend. V Franciji se je na primer število duhovnikov v obdobju 2001–2012 zmanjšalo za 30 odstotkov, v Nemčiji v obdobju 2000–2013 za dobrih 15 odstotkov, v Avstriji pa v zadnjih desetih letih za dobrih pet odstotkov. V vesoljni Katoliški cerkvi, ki je sinonim za cerkev v svetu, mora duhovnik skrbeti povprečno za dobrih 3000 vernikov. V Sloveniji je leta 2005 en duhovnik skrbel za duhovni blagor 1355 vernikov, leta 2015 pa se je njihovo število povzpelo na 1455. Našim duhovnikom pomaga 30 stalnih diakonov, 498 redovnic in 673 laiških katehetinj in katehetov. V Sloveniji deluje 12 moških in 17 ženskih redovnih skupnosti ter šest svetnih ustanov Bogu posvečenega življenja.

Rastoče zanimanje za verske vrtce in šole

Leta 2005 je bilo v vse stopnje katoliških šol in zavodov v Sloveniji vključenih 2756 oseb, lani pa 3907 ali za 29,4 odstotka več. Pred desetimi leti je bilo v katoliških vrtcih 499 otrok, lani pa 1553, v osnovnih in srednjih šolah pa leta 2005 1751 šolarjev in lani 1945. Stabilen je tudi vpis v visokošolske ustanove. Teh je poleg najbolj znane Teološke fakultete deset. Slovenska Katoliška cerkev ima deset študentovskih in štiri dijaške domove, štiri gimnazije, dve osnovni šoli, deset glasbenih šol in dvajset vrtcev.

Najštevilnejšo in najvplivnejšo versko skupnost v Sloveniji skrbi upadanje števila krščanskih krstov, prvih obhajil in birm ter porok. Število krstov se je v zadnjih desetih letih (2005–2015) zmanjšalo za 1876 ali za 14,13 odstotka. Če upoštevamo, da se je v enakem obdobju število rojstev povečalo za 2233, potem je razlika med rojstvi in krsti 89.878 otrok. Prvo obhajilo je leta 2005 prejelo 12.076 otrok, deset let kasneje pa 9241, kar je za 23,4 odstotka manj. Krščanski zakon je leta 2005 sklenilo 3495 parov, lani pa 2420 ali dobrih 30 odstotkov manj. V enakem obdobju se je število civilnih porok povečalo s 5769 na 6449.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 19. maj 2015 / 11:07

Osolnik Cvetu in Krkočevi

Najboljši čas štiriindvajsetega Teka na Osolnik je postavil 47-letni Miran Cvet. Starost očitno ni ovira za uspehe v gorskem teku. V deseterici najboljših so kar štirje stari nad štirideset let. Simon...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

Gorski reševalci dobili vozila

Jezersko – Na Jezerskem so slovenski gorski reševalci prevzeli tri popolnoma nova vozila Dacia Duster v enoletno brezplačno uporabo. Dve sta pretežno namenjeni delovanju gorskih reševalnih služb Je...

Škofja Loka / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:03

V Savudriji že enaindvajsetič

Škofja Loka – V Savudriji ravnokar že enaindvajsetič poteka tabor, ki ga organizira Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka. Vsako leto ga organizirajo prek Gasilske zveze Škofja Loka, namenjen...

Kronika / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:02

V jezeru našli granati in bombo

Bled – Minuli teden sta pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi gorenjske in ljubljanske regije iz blejskega jezera odstranila dve topovski granati in ročno bomb...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 13:01

Nacionalna raziskava o ugledu delodajalca

Kranj – Letos slovenski zaposlitveni portal Mojedelo.com v periodični raziskavi že petič od leta 2007 preverja, kdo ima med Slovenci najuglednejšo blagovno znamko zaposlovalca. Julija so namreč zač...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2015 / 12:47

Krompirja pojemo vedno manj

Letina krompirja bo dobra, ne pa rekordna, saj je bilo padavin to poletje premalo. Pri koncu je tudi žetev žit, ki so letos prav tako dala povprečen pridelek.