Kalana so očitki prizadeli

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 9. november 2016 / 09:54

Obtoženi Zvone Štefe, Jaro Kalan in Primož Ulaga niso vedeli, da za postavitev razsvetljave na novi skakalnici na Gorenji Savi ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje oz. da je to sploh bilo potrebno.

Kranj – Na sojenju Zvonetu Štefetu, Jaru Kalanu in Primožu Ulagi na kranjskem okrajnem sodišču zaradi domnevnih nepravilnosti pri financiranju razsvetljave na skakalnici v državnem panožnem nordijskem centru v Kranju so obtoženi pred dnevi podali svoje zagovore. Vsi trije so vztrajali pri zagovorih, ki so jih podali že v sodni preiskavi, zato jih je sodnik Uroš Ferjan prebral, na dodatna vprašanja pa v začetni fazi sojenja niso želeli odgovarjati. Štefetu, Kalanu in Ulagi tožilstvo očita storitev kaznivih dejanj preslepitve pri pridobivanju posojila ali ugodnosti in ponareditve poslovne listine, saj je Smučarska zveza Slovenije (SZS) leta 2009 za postavitev razsvetljave na skakalnici na Gorenji Savi kranjskemu ETP plačala 212 tisoč evrov, čeprav del sploh ni izvedel, nazadnje pa je pristal še v stečaju.

Tedanji direktor ETP Zvone Štefe je razložil, da ob prijavi na razpis niso preverjali, ali ima naročnik pridobljeno vso zahtevano dokumentacijo, tako so šele tik pred zdajci ugotovili, da ni bilo gradbenega dovoljenja, brez katerega gradnje niso smeli začeti. Gradbeno dovoljenje so na Smučarski zvezi Slovenije pridobili šele v letu 2011, a tedaj jih ni nihče pozval, naj izvedejo naročena dela. »V tem primeru bi se vsak izvajalec, ki bi pridobil ta projekt, znašel na sodišču,« je dejal. Glede izstavitve računa še pred izvedbo del je Štefe pojasnil, da so tedaj izdali avansni račun oziroma predračun.

Nekdanji direktor SZS Jaro Kalan je razložil, da so za razsvetljavo pridobili tudi sredstva Fundacije za šport, ki jih je bilo treba počrpati še v letu 2009, sicer bi bila izgubljena. SZS je zato na fundacijo predčasno poslal zahtevek za izplačilo, kar da so športne organizacije zaradi pomanjkanja denarja pogosto počele, čemur fundacija do tedaj ni nikoli nasprotovala z željo, da se denar namensko porabi. »V zahtevku smo sicer izrecno navedli, da se bodo dela začela do 1. decembra 2009. Tudi sam sem pričakoval, da se bodo dela hitro začela, niti nisem vedel, da je potrebno gradbeno dovoljenje,« je dejal in poudaril, da mu je tudi Jelko Gros še pred objavo razpisa zagotavljal, da gradbeno dovoljenje za postavitev razsvetljave ni potrebno. Kalan je še razložil, da je vodenje investicije po njegovem odhodu s SZS prevzel Andraž Kopač (sedanji generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra), vendar pa do leta 2014 investicija ni bila realizirana. »Močno obžalujem, da do realizacije ni prišlo, čeprav sem si za to ves čas prizadeval. Očitki o sleparijah so me močno prizadeli, saj sem vse življenje delal za dobro športa. Nikoli nisem imel namena ali vedel, da smo koga oškodovali,« je še poudaril Kalan in dodal, da je bil tri mandate direktor SZS in bi bil še četrti mandat, »če ne bi marca 2010 prišlo do sovražnega prevzema SZS«.

Nekdanji predsednik SZS Primož Ulaga je poudaril, da se ne počuti krivega, saj je v zgodbo padel kot sopodpisnik računov, medtem ko z vsebino pogodbe in investicijo sploh ni bil seznanjen. »Ko sem prejel predračun, je Jaro Kalan zagotovil, da je vse v redu, enako Jelko Gros in nekaj drugih. Zvoneta Štefeta pa sploh ne poznam. Rečeno mi je bilo, da je treba zadevo pokriti, da so stebri že pri podjetju in da bo razsvetljava kmalu po­stavljena,« je povedal.