Z nasiljem se ne odgovori
Prava drama se je prejšnji ponedeljek odvijala v Splošni bolnišnici Izola. Pod streli starejšega moškega sta umrla zdravnik urolog in policist. Tragični ekscesni primer ne pomeni drugega kot prekoračenje normalnega, prekoračenje dovoljenega v ravnanju in vedenju. Nekako so se mi po tem najbolj vtisnile besede generalnega direktorja Psihiatrične bolnišnice Ljubljana, prof. dr. Bojana Zalarja, in sicer je povedal nekaj o tem, kako si nekateri predstavljajo demokracijo. Svobodna volja je že odraz demokracije, nikakor pa ne gre demokracije razumeti na način, da si človek pravico vzame v svoje roke.
Problemi v našem zdravstvenem sistemu seveda so. So veliki in niso nastali čez noč. Pacientom se z nedopustno dolgimi čakalnimi vrstami predvsem na specialistične preglede in na posege odmika dostopnost do javnih zdravstvenih storitev in v tem oziru zelo razumem tudi njihovo čustveno izžetost; ne samo, da so bolni, še dolgo bodo bolni, ker ne pridejo na vrsto v razumnem času. So še drugi sistemski problemi, ne samo čakalne vrste, vendar na to nimajo vpliva zdravniki, ampak povsem na vrhu, na ministrstvu za zdravje. Več kot da potrkamo na njihovo vest, opozarjamo na odgovornost in ustrezne rešitve žal težko naredimo. Pri ministrstvu so po tragičnem dogodku sicer sklicali sestanek na temo varnosti v bolnišnicah, ampak po toči zvoniti je prepozno, ker, kot boste brali tudi v članku z naslovom V zdravstvu jim grožnje niso tuje v današnjem Gorenjskem glasu, se že zdaj vsaka večja zdravstvena ustanova na Gorenjskem v zvezi z zagotavljanjem varnosti mora znajti po svoje. Nekatere imajo najete varnostne službe, v kakšni tudi ne zato ker menijo, da tako ekscesnih primerov, kot se je zgodil v izolski bolnišnici, najverjetneje ni mogoče preprečiti niti z varnostniki niti s tehničnimi napravami.
Nikdar pa se na problem, kakršenkoli že je, ne sme odgovoriti z nasiljem. Neprijetno sem presenečena, ko sem izvedela, koliko besednih groženj je deležno medicinsko osebje. Npr. v urgentni službi kranjskega zdravstvenega doma med drugim zato, kot je povedala direktorica Lili Gantar Žura, ker kakšen pacient noče razumeti, da na urgenci nima prednosti čakalna vrsta, ampak bolezen, torej nujnost stanja. V medsebojnih odnosih, na kar pa imamo vpliv, nas reši samo korekten in prijazen odnos – na obeh straneh.