Sloveniji preti ekološka katastrofa

V Sloveniji letno nastane letno 680 tisoč ton komunalnih odpadkov, od tega jih 315 tisoč ton odložimo na 31 odlagališč, tudi strupene in zdravju škodljive snovi, ki jih padavine izpirajo in odnašajo v podtalnice in vodotoke. Le majhen je korak do onesnaženja vodovodov, ko se bo to zgodilo, bo prepozno. Vsa odlagališča predstavljajo nevarnost, ki bo postala aktivna, ko bodo talne podloge odlagališč začele puščati in bodo izcedki zastrupljali vodo.

Sežigalnice odpadkov so način, kako preprečiti zastrupljanje vode. Zanimiv je primer otoka Oahu, ki spada k havajskim otokom v Tihem oceanu, predstavila ga je revija Power (štev. 3/2013). Otok meri 1500 kvadratnih kilometrov, tam živi milijon ljudi, 670 na kvadratni kilometer (v Sloveniji sto na kvadratni kilometer), vsako leto ga obišče šest milijonov turistov. Zgradili so sežigalnico odpadkov z zmogljivostjo milijon ton letno, investicija je znašala 300 milijonov ameriških dolarjev, zavzema enajst hektarov. S sodobno in kvalitetno sežigalnico učinkovito pretvarjajo odpadke v energijo, otok je vedno čist in prijazen za prebivalce in turiste.

V Sloveniji bi zadoščala ena sama sežigalnica, primerna lokacija bi bilo ljubljansko Barje, kjer površina sedanjega odlagališča znaša 42 hektarov. Okolica sežigalnice bi bila veliko bolj čista, kot je sedaj ob odprti deponiji, saj se širijo smrdljivi plini in različni insekti.

Zakaj se pri nas ne zgane nihče, da bi rešil ta problem, čeprav imamo ministrstvo za okolje in prostor, univerzitetne profesorje, direktorje komunalnih podjetij itd. Vsi imajo zagotovljeno delo in dobre plače, vendar v gozdu ne vidijo dreves, zato za učinkovito sanacijo odpadkov ne storijo ničesar. Izgovor, da nimamo denarja, ni upravičen, sežigalnica je tako pomembna, da bi ga morali najti, tako kot ga najdemo za druge nacionalne projekte. Ljubljana bo najbolj prizadeta zaradi onesnaženih podtalnih voda z Gorenjske, to naj upoštevajo ljubljanski veljaki.

Začnimo s projektom slovenske sežigalnice odpadkov danes, da ne bo prepozno. Pred trinajstimi leti smo na področju elektroenergetike napravili veliko napako, zanjo je Slovenija konec leta 2015 morala hrvaškemu elektrogospodarstvu plačati 42 milijonov evrov. Napaka, ki jo bomo napravili s tem, da ne bomo pristopili pravočasno k izgradnji sežigalnice odpadkov, bo mnogo dražja, ne bomo je plačali le z denarjem, ampak z zdravjem kot svojim največjim bogastvom.

Anton Koselj, Vrba