V Arboretumu škode za pol milijona

Nedavna pozeba in sneg sta povzročila veliko škode na poljih, travnikih, sadnem drevju in v gozdovih, ki pa jo kmetje še ocenjujejo. Precej prizadet je na vrhuncu spomladanske sezone tudi Arboretum Volčji Potok.

Volčji Potok, Kranj – Moker sneg v noči s 27. na 28. april je v Arboretumu povzročil toliko škode, da so ga morali začasno zapreti – in to prav v tednu, ko vsako leto pripravijo svojo največjo prireditev, spomladansko razstavo cvetja in vrtnarski sejem. Poti v parku so bile neprehodne zaradi 20 cm snega in velike količine polomljenih vej. Zelo veliko škode je bilo tudi na razstavnih šotorih in drugi tehnični opremi v parku, vrtnariji in drevesnici, škoda pa bi bila še precej večja, če dežurne ekipe ne bi ponoči odstranjevale snega z opreme in mladih dreves. Delavci so škodo v dveh dneh sanirali do te mere, da so park v soboto lahko znova odprli. »Po prvih ocenah je zadnji sneg v Arboretumu Volčji Potok povzročil za petsto tisoč evrov škode. Gre za škodo na drevju v parku in v gozdu, za poškodbe na opremi in napravah in za izgubo dohodka na spomladanski cvetlični razstavi. V parku je najbolj lomilo olistane in cvetoče divje kostanje, javorje, okrasne češnje in hraste. Po trenutni oceni je trajno uničenih nekaj deset dreves. Dokončno oceno bo mogoče dati šele čez kak teden, ko bo jasno, koliko ukrivljenih dreves se bo vzravnalo in koliko jih je trajno deformiranih. Velik bo obseg arborističnega dela v krošnjah dreves, od koder bo treba zaradi varnosti odstraniti zalomljene in obvisele veje. Ker to zamudno delo lahko izvedejo le posebej usposobljeni arboristi, bo verjetno trajalo najmanj do poletja,« je škodo ocenil direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek. V Arboretumu so nedavno komaj končali zahtevno sanacijo parka po uničujočem žledolomu izpred dveh let.

Precejšnjo škodo te dni ocenjujejo tudi kmetje in gozdarji, a k sreči je škoda na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji manjša kot drugod po Sloveniji. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so konec tedna povedali, da sta spomladanska pozeba in sneg po prvih ocenah največ škode povzročila pri sadnem drevju, vinski trti in poljščinah, škoda je še večja, ker so kmetijske rastline zaradi toplega vremena v prvi polovici aprila že pospešile rast. Škoda naj bi bila velika predvsem na hruškah, jablanah, orehih in jagodičevju, manjši naj bi bil pridelek koruze in krompirja, skupili so jo tudi travniki, ki jih v največji meri prvič kosijo prav okoli 1. maja.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je sneg povzročil tudi nekaj škode v gozdovih. Predvsem so prizadeti listavci do nadmorske višine 700 metrov, saj so višje njihovi listi še manjši, nad 1000 metri pa listavci še niso ozeleneli. V osrednji in severni Sloveniji, kjer je padlo več snega tudi v nižinah, so poškodbe na drevju tudi v nižinah. Zaradi poškodovanih dreves ob prometnicah bo precej dela tudi z odpiranjem gozdnih cest.