Jesenice zamenjali za Las Vegas

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / torek, 3. maj 2016 / 10:35

Družina Krupenko z Jesenic od lani živi v Las Vegasu v Združenih državah Amerike. Oče Aljoša in mama Andreja delata v igralništvu, v ameriški podružnici podjetja Interblock, štiriletni sin Aleks pa obiskuje mednarodno šolo. V »veliki, sestavljeni družini«, kot jo imenuje Aljoša, sta sicer še Aljoševa otroka iz prvega zakona, sedemnajstletna Katjuša in dvanajstletni Valerij, ki pa živita v Sloveniji in »Američane« zgolj obiskujeta. Pogovor z Aljošo je nastal po elektronski pošti.

Zakaj ste se odločili tako korenito spremeniti življenje in Jesenice zamenjati za Las Vegas?

»To je bila takrat edina razumna poteza. Že pred tem sem veliko potoval in bil od doma. Pa ne samo jaz, tudi soproga Andreja. Za selitev v tujino smo se odločili predvsem zato, da pridobimo nova znanja in izkušnje, predvsem pa, da spoznamo, kaj smo v Sloveniji imeli. Podjetje Interblock, katerega lastnik je Joc Pečečnik, ima v Las Vegasu hčerinsko podjetje. Tukaj je sedaj zaposlenih že več kot petdeset ljudi, zanje pa so produkti, ki jih proizvajamo, še vedno nekaj novega.«

Kakšni so bili prvi vtisi, ko ste prispeli v Ameriko? Kako ste se navadili na življenje v »obljubljeni deželi«?

»Priti v ZDA se sliši lepo, a kaj kmalu spoznaš, kdo in kaj si v tej množici. Morda v podjetju še nekaj pomeniš, a takoj za vrati si pač samo nekdo, za katerega velja ta velik ameriški sistem. Sicer pravijo, da je sistem enostaven, jaz pa bi rekel, da je sicer logičen, a zelo drugačen. Na prve težave sem naletel že prvi teden, saj sem spoznal, da niti stanovanja ne morem najeti ... S pomočjo lastnika podjetja se je sicer to k sreči hitro uredilo. Ko sta prišla še soproga in sin, smo se znašli pred novo težavo: treba je bilo najti varstvo za sina, vrtec za praktično deset ur na dan, fant pa ni govoril ameriško ... Še dobro, da so otroci kot gobe, in zdaj, po enem letu, bi ga v šoli težko ločili od Američanov. Po začetnih težavah z varstvom sva ga uspešno vpisala v mednarodno šolo in je tam že skoraj celo šolsko leto. Šolsko leto namreč tu traja od 17. avgusta pa do 27. maja.«

Kje v Las Vegasu živite?

»Živimo zelo blizu, kakih dvesto metrov stran od najbolj prepoznavne ulice v Las Vegasu – Las Vegas Stripa, kar je super v primeru, če kdo pride na obisk, drugače pa bi raje živeli nekje izven dogajanja, kjer je kakšno otroško igrišče. S soprogo sva zaposlena oba, kar je po eni strani dobro, po drugi pa ne najboljše, saj služba tukaj traja deset ur in več.«

Kako so selitev sprejeli otroci?

»Aleks je bil takrat star tri leta, a ni pokazal, da bi mu bilo ob selitvi zelo hudo, vsaj dokler je bil z nama. Najhuje je bilo, ko je prvič šel v varstvo. Saj veste, ne zna veliko Američanov govoriti slovensko ... Najbolj se pogrešajo ravno otroci med sabo. K sreči novodobne tehnologije nekako pomagajo, a deveturni zamik ob vseh aktivnostih na obeh straneh spet prinaša šume v komunikaciji. Lansko poletje sta bila tu Valerij in Katjuša, mi pa smo preživeli nekaj decembrskih dni na Jesenicah. Aleks zelo pogreša tudi dedija in babici.«

V čem se življenje v ZDA po vašem mnenju najbolj razlikuje od življenja pri nas?

»Morda bi o tem lahko napisal knjigo. V enem letu sem si odgovoril že na vsa vprašanja. Največja razlika je po mojem mnenju neosebnost in ameriška dvoličnost, ki je skorajda serijska. Seveda je tudi v Sloveniji veliko dvoličnosti, a tukaj je tega veliko veliko več. Američani te sprejmejo za petnajst minut – to je njihova vljudnost, a po tem te za njih ni, razen če imajo od tega korist. Seveda pa ne gre čisto vseh Američanov metati v isti koš. Druga velika razlika je, da so razdalje tukaj ogromne. Na Jesenicah sem potreboval do vrtca pet minut, pa še to ni bil najbližji možni vrtec, tukaj nam vožnja vzame 45 minut. Do igrišča imamo 30 minut, do trgovine 25 minut ... Lahko bi rekel, da se v Sloveniji ne zavedamo, kako varne se lahko počutimo. Tukaj je vse zavarovano, varovano. Glede dela pa bi težko rekel, da so razlike zelo velike. Tudi v Sloveniji smo v našem podjetju, ki je globalno, delali po deset do dvanajst ur dnevno.«

Pa se v Las Vegasu počutite varne?

»Mi se zagotovo. Ampak to je v nas. Nekateri sodelavci pravijo, da so srečni, če so doma v varovanem območju. Če morajo kam ven, imajo pri sebi orožje. Tukaj je pač dovoljeno nositi orožje. Menim, da ni nobene potrebe, da se ne bi počutili varno, seveda v urbanem naselju in čez dan. Velikokrat sem šel tudi ponoči na tek, pa se mi nikoli ni zgodilo nič nevarnega. Sem pa slišal veliko zgodbic ... Saj veste, v dvomilijonskem mestu se kdaj pa kdaj lahko kaj prigodi, sploh če imajo ljudje dostop do orožja, alkohola in morda še do česa.«

Kaj je po vašem mnenju največja prednost življenja v tujini?

»Slovenci smo zelo cenjeni zaradi znanja, ki ga imamo, tisti, ki gredo v tujino, pa po navadi nimajo težav niti z delovno vnemo. Največja prednost, ki jo vidim, je uporaba tujega jezika, saj se v tem – hočeš ali ne – izpopolniš. Zelo dobro je spoznati tudi kakšen drug sistem dela, vodenja, saj ga le tako lahko primerjaš z našim, slovenskim. Prihodki tukaj so veliko večji, a obenem so višji tudi stroški. Ne nazadnje pa te tujina lahko le utrdi.«

Pa je vaša selitev začasna ali stalna?

»Naša selitev je zagotovo začasna. Koliko časa bo trajala, je predvsem odvisno od razmer v podjetju. Po enem letu usposabljanj in komunikacije so se naučili že veliko. Skratka, vrnemo se v Slovenijo – zagotovo. Težko pa bi predvidel, kdaj.«