Domoljubje je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjih rodovom, je eno od sporočil spominske slovesnosti v Šenčurju. / Foto: Tina Dokl

Kot žrtve so padli ...

S slovesnostjo pri spomeniku so se v Šenčurju poklonili spominu na štirideset talcev, ki so bili 24. januarja 1944 ustreljeni na Sitarjevi njivi.

Šenčur – V letu 1944, ko je že slabela moč nemškega okupatorja na evropskih bojiščih, je bilo njegovo ravnanje vse okrutnejše. V Šenčurju se je znesel nad štiridesetimi ujetniki, pripeljanimi iz begunjskih zaporov. Postavili so jih v vrsto po osem mož in postrelili, nato pa domačine iz Srednje vasi prisilili, da so trupla naložili na tovornjak. Verjetno so pokopani v skupnem grobu v Begunjah, zagotovo pa se tega ne ve, smo slišali na spominski slovesnosti pred spomenikom talcev v Šenčurju.

V kulturnem programu so sodelovali učenci in mentorji Osnovne šole Šenčur, pevka Vida Šušteršič, združeni pevski zbor Kokrškega odreda Preddvor in Šenčurski zvon iz Šenčurja, član KUD Visoko Sašo Gašperlin. Slednji je iz Šenčurskega zbornika prebral presunljivo pripoved domačinske Francke Vranič Kadunc, ki se spominja poboja talcev pred dvainsedemdesetimi leti. Slavnostna govornica Mirjana Čemažar, šenčurska občinska svetnica in predsednica SD Šenčur, je obnovila takratni tragični dogodek. Poboj talcev je bil okupatorjev maščevalni in hkrati ustrahovalni ukrep, s katerim je želel slovensko prebivalstvo odvrniti od oboroženega odpora. Edini greh štiridesetih talcev iz več gorenjskih krajev je bil, da so v srcu nosili domovino, je poudarila govornica, domoljubje pa je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjim rodovom. Od teh vrednot, ki jih neguje tudi Združenje borcev za vrednote NOB, ki se vsako leto spominja streljanja talcev, je odvisno tudi, kakšen svet bomo zapustili zanamcem: brez vojn, sovraštva, beguncev ... Čemažarjeva je dejala, da danes mnogi obsojajo NOB, a s kakšno pravico, saj je bil to čas največje zmage, izbojevane na strani zavezniške koalicije. Žrtve, ki so za ta cilj dale svoja življenja, so vredne našega spomina. V drugi svetovni vojni je bilo ustreljenih več kot osemsto talcev iz begunjskih zaporov, ducat žrtev je tudi iz današnje občine Šenčur.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. maj 2017 / 15:02

Prva javna dražba Pekove obutve

Konec maja bo v poslovni stavbi Peko v Tržiču javna dražba za Pekovo obutev iz stečajne mase. Še je naprodaj tudi poslovalnica Deteljica v Tržiču.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...