Privlačni za vlagatelje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / torek, 15. december 2015 / 00:00

Pred vladnim obiskom na Gorenjskem smo se o razvojnih priložnostih in izzivih regije pogovarjali s predsednikom vlade Mirom Cerarjem.

Kako vidite razvojne priložnosti in izzive Gorenjske?

»Gorenjska je med regijami bolj uspešna in ima velike potenciale za nadaljnji razvoj, pa tudi težave in izzive. Ima veliko naravnih virov, visok človeški potencial, precej razvito infrastrukturo, bogato naravno in kulturno dediščino, privlačna je za turizem. Ljudje so delavni in te danosti znajo izkoriščati v svoj prid. So pa tudi slabši pokazatelji: raste delež brezposelnosti mladih med 15. in 29. letom, kljub nekaterim podjetjem, ki dobro delajo, je relativno nizka dodana vrednost, tudi inovativnost je nekaj nižja kot drugje. Javni prevoz ni dobro izkoriščen, okoli Bleda in v zgornjem delu Gorenjske je slabša cestna infrastruktura, razvojne razlike so tudi znotraj regije. Država bi lahko naredila več na področju prostorskih dokumentov, kar omogoča razvoj. Prednost Gorenjske je tudi možnost obmejnega sodelovanja z Avstrijo in Italijo, kar razmeroma dobro izkoriščate, enako bližino in povezave s prestolnico. Treba je tudi razviti določene panoge, denimo lesnopredelovalno, in izboljšati cestno in železniško infrastrukturo za boljšo povezavo v sami regiji in navzven.«

Koliko je po vašem mnenju Gorenjska uspešna pri koriščenju evropskih sredstev?

»V naslednjem obdobju bomo vsi soočeni z upadom priliva evropskih sredstev, zlasti v prvem delu 2016, ko bo treba šele z razpisi sprožiti te procese. Zato bo tu treba najti mehanizme podpiranja in kreditiranja gospodarstva, aktivirati banke, privabljati tuje investitorje, in sicer z odpravo administrativnih ovir in ugodnejšo davčno politiko. Tudi Gorenjska je za potencialne vlagatelje privlačna, z že obstoječimi podjetji, pa tudi z možnostjo za razvoj inovativnih podjetij. Sicer pa je bila Gorenjska doslej daleč nadpovprečno uspešna pri črpanju evropskih sredstev: v zadnjem programskem obdobju se je sofinanciralo 417 projektov z več kot 400 milijoni evrov. Vse občine so se s sofinanciranjem projektov uspešno vključevale v mehanizme evropske kohezijske politike. Tu so za naprej še veliki potenciali, verjamem v učinkovito črpanje iz evropskih virov, v prehodnem obdobju pa bo to treba zapolniti z nekimi inovativnimi pristopi.«

Vzpostavitev pokrajin sicer ni prioriteta vaše vlade, pa vendar: kako razmišljate o tem vprašanju?

»Ustanovitev pokrajin je dolgoročna ustavna zaveza Slovenije, zato bo o tem v prihodnje treba sprejeti neke odločitve. Res pa zdaj ni prioriteta, ko se ukvarjamo z drugimi prednostnimi nalogami, s konsolidacijo javnih financ, ko skušamo narediti gospodarstvo bolj konkurenčno s spodbujanjem izvoza, odpravo administrativnih ovir za privabljanje tujih investitorjev, ko moramo hkrati tudi izkazati socialni čut in nekaj tistega, kar prihranimo, preliti v smer socialne države. Ob tem nas je doletela še migracijska kriza, grožnja terorizma v Evropi, ukvarjanje z varnostnimi elementi. V tem času ni mogoče opraviti neke umirjene trezne razprave, kako uveljaviti pokrajine. Kljub temu je vlada na tem področju zelo aktivna, ministrstvo za javno upravo je o tem že pripravilo predlog strategije, ki je v razpravi. V razmerah, ko imamo v Sloveniji zelo veliko občin, pa iščemo neke sinergije. Ena od poti je tudi povezovanje občin tako pri skupnih projektih kot s sodelovanjem uprav s ciljem delovati bolj ekonomično in povezano. Ne težimo k ukinjanju občin, pač pa k njihovemu večjemu povezovanju.«

Vlada z občinami ni »prišla skupaj« glede njihovega financiranja. Povprečnina je tudi razlog, da so gorenjski župani napovedali bojkot srečanja z vlado na Gorenjskem. Kako to komentirate?

»Da župani bojkotirajo vladni obisk v regiji, se mi zdi izguba priložnosti za pogovor in pomanjkanje politične kulture. Razumem, da z občinami nimamo skupnega jezika glede financiranja in da so nekateri župani zaradi tega vznemirjeni. Mislim pa, da nimajo v celoti prav. Mi smo se z občinami od začetka našega mandata velikokrat sestali, samo od konca avgusta do srede novembra devetkrat, kar kaže, da si je vlada zelo prizadevala skozi dialog in sodelovanje doseči racionalizacije. Naj povem, da so učinki racionalizacij, ki smo jih dosegli sedaj, 20,3 milijona evrov za leto 2016. Pri tem smo upoštevali tudi povečanje obveznosti občin zaradi povečanja plač. Sprejetih je bilo kar nekaj predlogov združenj občin: tako glede sodelovanja pri evropskih projektih, pomoč pri sprejemanju odlokov glede nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, zagotovila dodatnih povratnih sredstev z ugodno obrestno mero. Pri povprečnini je vladna stran s prvotnih 519 evrov popustila in bila pripravljena sprejeti 525 evrov, medtem ko so občine ves čas vztrajale pri izhodiščnih 536 evrih in niso bile pripravljene popustiti niti za evro. Poleg tega smo ravno sredi pogovorov o racionalizaciji doživeli še tožbo s strani občin. Skratka, vlada je ponudila roko, združenja so ocenila, da je to premalo, in sedaj smo v taki situaciji. Verjamem, da je bila naša ponudba optimalna. Vlada je dolžna upoštevati javnofinančne zmožnosti v realih okvirih. Ob gospodarski rasti, ki še vedno ni zelo prepričljiva, so narasli apetiti vseh družbenih skupin, kar je breme za vlado, ki si prizadeva ohraniti fiskalno stabilnost države, javnofinančno vzdržnost in mora skrbeti, da bo država napredovala. To moramo doseči ne le v dogovoru z občinami, pač pa tudi s sindikati, gospodarstvom, drugimi interesnimi skupinami. Trenutno smo v situaciji, ko nas vsi ti kritizirajo. Ob tem pa lahko rečemo, da je po indikatorjih država v vseh pogledih napredovala, tako na socialnem kot gospodarskem področju. Povečuje se zaposlenost, imamo gospodarsko rast, zrasle so bonitetne ocene, višje smo na lestvici konkurenčnosti, bistveno bolje črpamo evropska sredstva. Ob tem napredku ta hip vsi hočejo veliko, kar pa je za vlado nesprejemljivo. Ne smemo se vrniti v stare prakse, ko se je takoj porabilo vse, kar se je pridelalo, in še več. Moramo biti razvojno naravnana družba, moramo imeti prioritete in skrbeti, da ne porušimo javno finančne situacije. Če vsak gleda samo sebe, potem taka družba ne more uspešno delovati.«

Gorenjce tudi zanima, ali bo država najela objekt nekdanjega Baumaxa za namestitev beguncev.

»Za zdaj na Gorenjskem ni tovrstnih namestitvenih objektov. Začasno begunce prevažamo skozi karavanški predor v Avstrijo. Gre za transport, ki je zelo jasno nadziran, ne prihaja do razpršitve beguncev in na Gorenjskem ni bilo varnostno spornih situacij. Treba pa je razumeti, da če bi v zimskem času prišlo do večjega navala beguncev, ki jim ne bomo mogli takoj zagotoviti tranzita v ciljne države, da jih moramo namestiti v zaprte objekte, saj bi sicer ti ljudje na prostem zmrznili. Zato si prizadevamo, da bi najeli prostore Baumaxa med Kranjem in Šenčurjem, objekte za začasno namestitev pa iščemo tudi po drugih krajih v Sloveniji. Sedaj uspešno uravnavamo begunski tok v območju od hrvaške meje proti Šentilju in si prizadevamo, da to zelo zamejimo in minimaliziramo tveganja za gospodarstvo in glede prehodnosti Slovenije, ter da se ne pojavijo resnejše varnostne situacije. Jasno je tudi, da moramo tudi te begunce začasno namestiti kje v notranjosti države. Ne smemo pa pozabiti, da migranti vsi želijo naprej, zanje nismo in verjetno ne bomo ciljna država. Gre samo za začasno namestitev po humanem načelu, da pomagamo ljudem v stiski.«