Predsedstvo Slovenske športne zveze: (od leve) Marko Loibnegger, Marjan Velik, Magdalena Kulnik, Danilo Prušnik, Silvo Kumer in Mirko Oraže

Rastoče zanimanje za šport

Primeri nacionalne nestrpnosti so na Koroškem sicer redki, vendar se dogajajo. Eden takih se je zgodil na tekmi med nogometaši Sel in Woelfnitza oziroma Golovice pri Celovcu, kjer je eden od celovških nogometašev Selane zmerjal z besedami »Scheiss Jugos! Es gibt nur ein Fuehrer«. »Jugote« bi morali po njegovem postreliti in upliniti. Na dokolenke si je ta igralec dal napisati simbol 88, kar je kratica za nacistični pozdrav »Heil Hitler«.

Pretekli teden je bil v prostorih Zveze Bank v Celovcu občni zbor Slovenske športne zveze, edine organizacije Slovencev na Koroškem na področju športa. Zveza, v katero je včlanjenih že 34 športnih društev z okoli 2500 aktivnimi športnicami in športniki ter nad 500 športnimi delavci in funkcionarji, ni pomembna le na športnem področju, ampak se njena vloga razširja tudi na negovanje slovenske narodne zavesti in jezika, čeprav dvojezičnosti nikjer ne zapirajo vrat in so v tem pogledu tudi dejavnik jezikovnega sožitja v deželi. Športna zveza je dejavna tudi pri čezmejnih projektih in sodeluje s športnimi organizacijami Slovencev v drugih državah, še posebej v Italiji. Gmotni položaj slovenskega športa na Koroškem ni rožnat. Zveza Bank ostaja največji sponzor, veliko pa pomaga tudi Slovenija. Športniki so spomnili predstavnike političnih organizacij Slovencev na Koroškem, naj storijo več za izdatnejšo pomoč Koroške slovenskemu športu. Za predsednika Zveze je bil že sedmič izvoljen 54-letni Marjan Velik, vodja slovenskih sporedov deželnega studia Avstrijske radiotelevizije (ORF) za Koroško. Njegov novi mandat bo trajal do leta 2019. Za podpredsednika so izvolili Danila Prušnika, za tajnika pa Marka Loibneggerja. Predsednik Marjan Velik je napovedal, da bo Slovenska športna zveza vložila kandidaturo za izvedbo Europeade, evropskega nogometnega prvenstva narodnih skupnosti leta 2020 na Koroškem.

Na Koroškem bo v naslednjih dneh več prireditev. Danes, 20. novembra, ob 11. uri bodo v knjigarni Mohorjeve v Celovcu predstavili knjižni dan Mohorjeve za leto 2016, ki obsega tradicionalni Koledar, Pratiko in knjigo Irene Vatovec »Kjer šelestijo breze«. V sredo je bila predstavitev zbirke v Ljubljani. Jutri, 21. novembra, ob 18. uri bo v galeriji Foruma Zarja v Železni Kapli predstavitev knjige o pomembnem slovenskem rojaku dr. Ožboltu Ilaunigu (1876–1945). Njen naslov je Dr. Ožbolt Ilaunig, sodni starešina in pisatelj. V ponedeljek, 23. novembra, ob 19. uri bosta v dvorani Mohorjeve v Celovcu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila letošnjo Einspielerjevo nagrado novinarju časopisa Kleine Zeitung Hubertu Budaiu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 7. maj 2008 / 07:00

Številna zlata priznanja

Kmetje na Škofjeloškem so s svojimi izdelki na letošnjem ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju spet navdušili, pa ocenjevanje niti še ni zaključeno! Razglasitev bo konec maja.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 1. oktober 2006 / 06:00

Prihodnost s preteklostjo

Fiat bo še pred prihodnjo jesenjo postavil na ceste novega malčka, Lancia praznuje stoto obletnico.

Gorenjska / nedelja, 1. oktober 2006 / 06:00

Moda združevanja in poenotenja

Volkswagen CrossGolf na posrečen način združuje lastnosti enoprostorca in terenca.

Gorenjska / nedelja, 1. oktober 2006 / 06:00

Skavt gre na potep

Škoda Octavia Scout za tiste, ki od avtomobila pričakujejo malce več.

Gorenjska / nedelja, 1. oktober 2006 / 06:00

Grobost ni več odlika

Nissan je na avtomobilskem salonu v Parizu razkril svoj novi najmanjši terenski model Qashqai.

Gorenjska / nedelja, 1. oktober 2006 / 06:00

Pripravimo se na zimo

Od nekdaj je veljalo, da najbolj okusne zimske shranke pripravljajo gospodinje z Juga. Marsikaj smo se slovenske gospodinje v letih skupne države naučile in prevzele od njih. Letos je bila dobra letin...