Dediščina je naše bogastvo
V dvanajstih slovenskih zgodovinskih mestih so se z otvoritvenimi slovesnostmi 25. septembra opoldne začeli Dnevi evropske kulturne dediščine. V Škofji Loki bodo trajali vse do 10. oktobra.
V petek opoldne so imeli uvodno prireditev v Dneve evropske kulturne dediščine tudi v Tržiču. V atriju občine Tržič so se predstavili Vrtec Tržič, Osnovna šola Križe, Osnovna šola Tržič, Glasbena šola Tržič, Kulturno društvo Kruh Križe, Tržiški muzej, Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke in Društvo upokojencev Tržič.
Škofja Loka – Uvodno prireditev so v Škofji Loki pripravili otroci iz vrtca, učenci osnovnih in dijaki srednjih šol skupaj z mentorji, v naslednjih dneh pa se bo zvrstilo še trideset dogodkov, ki jih poleg šol in vrtcev (te so v tem času zasnovale projektni teden) pripravljajo tudi druge institucije. Tako se v program Dnevov evropske kulturne dediščine vključujejo: Rokodelski center DUO, Knjižnica Ivana Tavčarja, društvo Sorško polje, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Loški muzej, škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Glasbena šola Škofja Loka, župnije Škofja Loka, Stara Loka, Suha in Sv. Duh. Dogodki se bodo vrstili vse do 10. oktobra.
Na zanimiv način je Dneve evropske kulturne dediščine zaznamovalo Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, ki je domačine in druge povabilo na sprehod po Stari Loki v družbi dr. Franceta Štukla, enega najboljših poznavalcev zgodovine Stare Loke in njenih hiš. V trilogiji Knjiga hiš je obdelal predmestja, Škofjo Loko in Staro Loko, s slednjo je tudi doktoriral. Poleg tega, da ima Loko »v malem prstu«, je tudi izjemno duhovit govorec, ki pripoved o življenju in zgodovini običajnih ljudi začini s svojevrstnim humorjem. »Dr. Štukl je izjemen poznavalec naše preteklosti, tako rekoč živa enciklopedija, ki ji ljudje radi prisluhnejo. Zato ne čudi velika udeležba ne le domačinov, pač pa tudi ljudi iz širšega škofjeloškega okolja. Dnevi kulturne dediščine, ki tudi njemu veliko pomenijo, so zato priložnost, da izkoristimo njegovo znanje. Kot ugotavljamo, ljudje vse manj berejo, zato pa radi prisluhnejo zgodbam iz krajevne zgodovine. Sicer pa je tudi on pred srečanjem izrazil željo, da od ljudi izve kaj novega,« je ob sprehodu po Stari Loki, ki je privabil okoli osemdeset ljudi, dejal Klemen Karlin, predsednik društva Lonka. Pohodniki po Stari Loki so se sestali pred Dolenčevo hišo in se nato skozi vas, vzdolž glavne »gase« odpravili proti središču z Marijino kapelico, nato pa mimo Mruščeve domačije do »malna« pod njo, kjer so jih pogostili. Vmes so prisluhnili zgodbam o Stari Loki, njenih hišah, hišnih imenih, razslojenosti v preteklosti, zanimivostim iz življenja tukajšnjih prebivalcev in kulturni dediščini, ki je ostala za njimi ali pa tudi ne, ker je pač nismo dovolj cenili, da bi jo ohranili. Slišali smo tudi, da se je zgodovina Škofje Loke pravzaprav začela v Stari Loki, da sta tu nekoč rasla lan in vinska trta, Stara Loka pa je tudi zadnja vas, kjer se govori značilna loška govorica. V Praprotnem ljudje že govorijo po selško, je povedal iskrivi poznavalec zgodovine, ki zgodbe iz loške preteklosti tudi sam podaja v pristnem loškem narečju.