Romska procesija s podobo Marije Pomagaj

Tudi Romi romali na Brezje

Tako kot vsak človek prihajajo tudi Romi na Brezje z osebnimi stiskami in prošnjami, pa tudi z zahvalami.

Brezje – Romi so tudi letos, tako kot nekaj zadnjih let, pred velikim šmarnom prišli na Brezje in prebivali v športnem parku za gostiščem na Črnivcu. Romi so namreč veliki častilci Marije ali Marijice, Devlori po romsko, osebe, ki je najbližje človeku. Zanje najbolj svečan dan letos je bil četrtek, 13. avgusta, ko so imeli čez dan organizirane pogovore in delavnice, zvečer pa procesijo z lučkami in slovesnost v baziliki. V procesiji od bazilike mimo spomenika Sveti družini do konca parka miru je bilo nekaj sto Romov, ki so nosili sliko Marije Pomagaj, pa tudi koordinator za pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci in župnik v Črnomlju Peter Kokotec, doma s Primskovega v Kranju, kaplan v Šentjerneju na Dolenjskem Mitja Bulič, katerega oče je Rom, nekdanji kočevski in sedanji brezniški župnik, ki ima s kočevske župnije izkušnje z delom z Romi, Marjan Lampret in brezjanska frančiškana pater Tadej Inglič in gvardijan dr. Robert Bahčič. Po procesiji so v baziliki Romom podarili rožne vence in jih blagoslovili.

»Tako kot vsak človek prihajajo tudi Romi na Brezje z osebnimi stiskami in prošnjami, ki jim težijo življenje, pa tudi z zahvalami. Ob nedavni tragediji družine v Semiču smo letos posebej prosili in molili za vse, ki so zgubili svoje otroke, in za sedemletno romsko deklico Tanjo, ki je pravkar končala s kemoterapijo. Romi živijo svoje življenje in tudi trpljenje. Zanje molimo in preprosta molitev seže tudi v božje srce. Seveda smo na tem svetem molili tudi za mir in prijateljstvo nasploh in posebej med Romi, da bi bilo čim manj sovraštva in prepirov in več prijateljstva, dobrote in ljubezni,« je po procesiji povedal Peter Kokotec, raše ali rašaj Peter, kot mu v svojem jeziku rečejo Romi. »Zelo rad sem z njimi. Z njimi spim, z njimi jem,« pravi o svojem delu z Romi raše Peter.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 26. maj 2020 / 06:00

Gorenjski glas, št. 42

Gorenjski glas, 26. maj 2020, št. 42

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 16. januar 2021 / 18:56

Radodarna zima

V preteklih letih so bile obilne snežne padavine v nižinah pri nas prej izjema kot pravilo, tudi zaradi vpliva podnebnih sprememb. Mati narava pa je letošnjo zimo zlasti Zgornjo Gorenjsko obdarila...

Kronika / sobota, 16. januar 2021 / 18:56

Iz avta rešili otroka

Žiri – Škofjeloški policisti so v začetku tedna v Žireh skupaj s prostovoljnimi gasilci pomagali staršu mlajšega otroka, ki je ostal zaklenjen v osebnem avtomobilu. Vozilo se je samo zaklenilo, ko...

Kultura / sobota, 16. januar 2021 / 18:52

Lisice povedo, česar mi ne upamo

Lansko pomlad smo v Gorenjskem glasu objavili nekaj risb z lisičje navihanimi domislicami in iskrivimi modrostmi, za katere navdih njihov avtor, to je slikar, grafik in profesor na Oddelku za likovno...

GG Plus / sobota, 16. januar 2021 / 18:51

Deželnoknežji rudnik živega srebra

»Idrijski rudnik živega srebra, ki je začel obratovati šele leta 1493, je v 16. stoletju v primerjavi z drugimi, bistveno starejšimi rudniki v vzhodnoalpskem območju zavzemal jasno izražen poseben...

Gorenjska / sobota, 16. januar 2021 / 16:59

O zakladništvu in evropskih razpisih

Župani Zgornje Gorenjske so ta teden na koordinaciji prisluhnili informacijam s področja zakladniškega poslovanja in priprav na koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost.