Prostovoljci so se odstranjevanja škodljive ambrozije minuli konec tedna prvič lotili tudi v Kamniku.

Odstranjevali so ambrozijo

Ambrozija je sicer lepa, a tujerodna rastlina, ki je močno alergena in zaradi preslabega poznavanja tudi pri nas povzroča vse več težav. Akcijo odstranjevanja so minuli konec tedna prvič organizirali tudi v Kamniku.

Kamnik – »Kakšnih večjih težav z ambrozijo na Kamniškem sicer res še nismo zaznali, a gre za rastlino, ki se strašno hitro širi in povzroča gospodarsko škodo, saj zatira druge rastline, prav tako je močno alergena in ljudem s tovrstnimi težavami povzroča hude izpuščaje in mehurje pa tudi seneni nahod in druge inhalacijske alergije. Ena rastlina s svojimi semeni lahko naredi do deset tisoč novih sadik, najnovejše raziskave pa kažejo, da naj ne bi šlo za enoletnico, zato je pomembno pri čiščenju odstraniti tudi korenine,« nam je povedala Katja Tabernik, načelnica Odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Kamnik, ki je prvo akcijo s peščico somišljenikov organizirala ob cesti Kamnik–Stranje, med smodnišnico in Kamniško Bistrico.

Dodala je še, da obstaja več sort ambrozije, a da bo večina teh rastlin začela cveteti avgusta, zato s čiščenjem ne smemo več odlašati. Tudi zato je kamniška akcija potekala v deževnem vremenu, zaradi česar je bila udeležba skromnejša, kot bi verjetno bila ob lepem dnevu.

Ambrozija se najbolj razrašča prav ob cestah in železniških progah ter na zemljiščih, ki so zapuščena in redko pokošena. Ena rastlina ima lahko tudi po šestdeset tisoč semen, ki jih veter odnese tudi do sto kilometrov daleč. Kamniški prostovoljci so se čiščenja lotili s koso, motiko, vilami, velikimi vrečami in rokavicami, saj je treba pri tem opravilu poskrbeti za zaščito kože. A tovrstna opravila pravzaprav ne bi smela biti stvar dobre volje prostovoljcev, saj Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin zatiranje ambrozije kot obvezno določata že od leta 2010 dalje, rastlino pa so dolžni sami odstraniti lastniki zemljišč, kjer raste. Odredba tako velja za upravljavce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike.

Kot opozarjajo strokovnjaki, je pomembno, da izpuljeno cvetočo ambrozijo spravimo v velike vreče za smeti in jih odvržemo med mešane odpadke ter nikakor ne na kompost, saj bomo le tako lahko preprečili širjenje cvetnega prahu in semen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 26. april 2011 / 07:00

Ho-ruk za postavitev mlaja

V Sori pred prvim majem tradicionalno ročno postavljajo mlaj. Letos je visok dvaintrideset metrov, kar je največ doslej.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...