Prostovoljci so se odstranjevanja škodljive ambrozije minuli konec tedna prvič lotili tudi v Kamniku.

Odstranjevali so ambrozijo

Ambrozija je sicer lepa, a tujerodna rastlina, ki je močno alergena in zaradi preslabega poznavanja tudi pri nas povzroča vse več težav. Akcijo odstranjevanja so minuli konec tedna prvič organizirali tudi v Kamniku.

Kamnik – »Kakšnih večjih težav z ambrozijo na Kamniškem sicer res še nismo zaznali, a gre za rastlino, ki se strašno hitro širi in povzroča gospodarsko škodo, saj zatira druge rastline, prav tako je močno alergena in ljudem s tovrstnimi težavami povzroča hude izpuščaje in mehurje pa tudi seneni nahod in druge inhalacijske alergije. Ena rastlina s svojimi semeni lahko naredi do deset tisoč novih sadik, najnovejše raziskave pa kažejo, da naj ne bi šlo za enoletnico, zato je pomembno pri čiščenju odstraniti tudi korenine,« nam je povedala Katja Tabernik, načelnica Odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Kamnik, ki je prvo akcijo s peščico somišljenikov organizirala ob cesti Kamnik–Stranje, med smodnišnico in Kamniško Bistrico.

Dodala je še, da obstaja več sort ambrozije, a da bo večina teh rastlin začela cveteti avgusta, zato s čiščenjem ne smemo več odlašati. Tudi zato je kamniška akcija potekala v deževnem vremenu, zaradi česar je bila udeležba skromnejša, kot bi verjetno bila ob lepem dnevu.

Ambrozija se najbolj razrašča prav ob cestah in železniških progah ter na zemljiščih, ki so zapuščena in redko pokošena. Ena rastlina ima lahko tudi po šestdeset tisoč semen, ki jih veter odnese tudi do sto kilometrov daleč. Kamniški prostovoljci so se čiščenja lotili s koso, motiko, vilami, velikimi vrečami in rokavicami, saj je treba pri tem opravilu poskrbeti za zaščito kože. A tovrstna opravila pravzaprav ne bi smela biti stvar dobre volje prostovoljcev, saj Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin zatiranje ambrozije kot obvezno določata že od leta 2010 dalje, rastlino pa so dolžni sami odstraniti lastniki zemljišč, kjer raste. Odredba tako velja za upravljavce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike.

Kot opozarjajo strokovnjaki, je pomembno, da izpuljeno cvetočo ambrozijo spravimo v velike vreče za smeti in jih odvržemo med mešane odpadke ter nikakor ne na kompost, saj bomo le tako lahko preprečili širjenje cvetnega prahu in semen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / / 14:36

Svetniki o zapori v Mednem

Več občinskih svetnikov v Škofji Loki se je kritično odzvalo na polovično zaporo ceste v Mednem.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.