Med mladimi živahnimi jezerskimi bralci so tudi Manca, Marcel in Aljaž Jan (na levi strani z leve proti desni). / Foto: Tina Dokl

Knjigobežnice – od mene k tebi

Na Jezerskem so letos postavili pet knjigobežnic, hišk za izmenjevanje čtiva, in se s tem pridružili vseslovenskemu gibanju, ki se je na družbenem omrežju Facebook začelo pred skoraj štirimi leti.

Jezersko – »Nad rajsko dolino javor stoji, / se klopca, se hiška pod njim blešči, / v hiški pa knjiga ob knjigi stoji,« v prvi kitici pesmi Knjigobežnice zapiše Mija Murovec, članica KUD Jezersko, ki je svojo zamisel o postavitvi hišk uresničilo s podporo jezerske občine. Knjigobežnice na Jezerskem, ki jih je idejno zasnoval Brane F. Žagar in vsebujejo elemente tradicionalne jezerske kašče, so postavljene na petih mestih: pri hiški Mije Murovec, Kropivnikovi žagi, na Šenkovi domačiji, v Prešernovi aveniji in na otroškem igrišču pri Korotanu.

Jezerske knjigobežnice pozna vse več ljudi, bolj in bolj priljubljene pa postajajo tako med domačini kot tudi med obiskovalci iz drugih slovenskih krajev. »Na knjigobežnice me je opozorila domačinka in zdijo se mi odlična ideja. Z vnukom sva prelistala Prvi slikovni leksikon in prebrala Modro kapico. Če bi imela več časa, bi si izposodila obsežnejšo knjigo, na primer Da Vincijevo šifro, tako pa sem tu le dva dni,« nam je zaupala Ptujčanka Franja Čeh. Knjigobežnice so torej namenjene prav vsem starostnim skupinam, zanimanje zanje pa imajo tudi jezerski osnovnošolci, ki sicer najpogosteje berejo knjige, ki so predpisane za obvezno domače branje. Aljaž Jan Krč se je posvetil pesniški zbirki Vsa ljubezen moja, Marcel Presičnik najraje bere pustolovske zgodbe, Manca Retelj pa je v knjigobežnico prinesla Življenje kot v filmu in vzela Zlati zob, ki ga še ni prebrala.

Jezerske hiške z menjajočim se čtivom za vse generacije tako ali drugače povezujejo ljudi iz najrazličnejših krajev sveta. Tistim, ki zanje slišite prvič, pa Mija Murovec v zadnji kitici svoje pesmi sporoča naslednje: »Če KNJIGOBEŽNIC še ne poznaš, / najbolje, da se po naši dolini podaš – / te hiške boš našel ob klopcah povsod, / kjer čaka te mir in duše prerod.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 28. november 2007 / 07:00

Tudi pod Mariborom je vino

Izletniki Gorenjskega glasa so obiskali eno največjih klasičnih vinskih kleti v Srednji Evropi in ob odlični hrani uživali v Gostišču Golob v Zgornji Polskavi.

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 28. april 2024 / 07:59

Nova direktorica porodnišnice Larisa Hajdinjak

Kranj – Vodenje Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj s 1. majem prevzema Larisa Hajdinjak. Vlada je namreč na sredini seji podala soglasje k njenemu imenovanju za direktorico javnega zdr...

GG Plus / nedelja, 28. april 2024 / 07:54

V spomin prof. Sabiri Hajdarević

Svoje učiteljice klavirja Sabire Hajdarević (1937–2024) se spominjajo njeni učenki in učenca ter ravnateljica Glasbene šole Kranj Petra Mohorčič.

Zanimivosti / nedelja, 28. april 2024 / 07:48

Po nakupu na počitek s knjigo

V nakupovalnih središčih Supernova Kranj in Kamnik so postavili bralna kotička z unikatnim lesenim bralnim stolom, ki so ga izdelali dijaki Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka.

GG Plus / nedelja, 28. april 2024 / 07:47

Ovekovečila je Poljansko dolino

Pred kratkim je izšla knjiga Marije Stanonik z zgovornim naslovom Dar Poljanski dolini. Kot pravi avtorica, pa je to tudi dar vseh avtorjev, o katerih piše v zajetni publikaciji.

GG Plus / nedelja, 28. april 2024 / 07:47

Luna nagajiva (19. del)

Meta Colnar je bila posvojena hčerka Fini in Lojzeta Colnarja, ki je, ko je živel v Zagrebu, reševal tudi otroke po pobojih v Bosni. Meto sta z ženo Fini posvojila. Bila je prepričana, da...