Med mladimi živahnimi jezerskimi bralci so tudi Manca, Marcel in Aljaž Jan (na levi strani z leve proti desni). / Foto: Tina Dokl

Knjigobežnice – od mene k tebi

Na Jezerskem so letos postavili pet knjigobežnic, hišk za izmenjevanje čtiva, in se s tem pridružili vseslovenskemu gibanju, ki se je na družbenem omrežju Facebook začelo pred skoraj štirimi leti.

Jezersko – »Nad rajsko dolino javor stoji, / se klopca, se hiška pod njim blešči, / v hiški pa knjiga ob knjigi stoji,« v prvi kitici pesmi Knjigobežnice zapiše Mija Murovec, članica KUD Jezersko, ki je svojo zamisel o postavitvi hišk uresničilo s podporo jezerske občine. Knjigobežnice na Jezerskem, ki jih je idejno zasnoval Brane F. Žagar in vsebujejo elemente tradicionalne jezerske kašče, so postavljene na petih mestih: pri hiški Mije Murovec, Kropivnikovi žagi, na Šenkovi domačiji, v Prešernovi aveniji in na otroškem igrišču pri Korotanu.

Jezerske knjigobežnice pozna vse več ljudi, bolj in bolj priljubljene pa postajajo tako med domačini kot tudi med obiskovalci iz drugih slovenskih krajev. »Na knjigobežnice me je opozorila domačinka in zdijo se mi odlična ideja. Z vnukom sva prelistala Prvi slikovni leksikon in prebrala Modro kapico. Če bi imela več časa, bi si izposodila obsežnejšo knjigo, na primer Da Vincijevo šifro, tako pa sem tu le dva dni,« nam je zaupala Ptujčanka Franja Čeh. Knjigobežnice so torej namenjene prav vsem starostnim skupinam, zanimanje zanje pa imajo tudi jezerski osnovnošolci, ki sicer najpogosteje berejo knjige, ki so predpisane za obvezno domače branje. Aljaž Jan Krč se je posvetil pesniški zbirki Vsa ljubezen moja, Marcel Presičnik najraje bere pustolovske zgodbe, Manca Retelj pa je v knjigobežnico prinesla Življenje kot v filmu in vzela Zlati zob, ki ga še ni prebrala.

Jezerske hiške z menjajočim se čtivom za vse generacije tako ali drugače povezujejo ljudi iz najrazličnejših krajev sveta. Tistim, ki zanje slišite prvič, pa Mija Murovec v zadnji kitici svoje pesmi sporoča naslednje: »Če KNJIGOBEŽNIC še ne poznaš, / najbolje, da se po naši dolini podaš – / te hiške boš našel ob klopcah povsod, / kjer čaka te mir in duše prerod.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 07:00

V spomin: Marjeta Smolnikar (1954-2010)

Marjeta mi je minuli petek, tako kot že 151 petkov prej, poslala nadaljevanje podlistka V rakovih kleščah. Tudi tokrat sem ga prebrala takoj. Pisala je o vrnitvi iz Medžugorja: "Ko sem prišla dom...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:06

Kopališče spet zaživelo

Kjer je nekoč v Puštalu stal razpadajoč objekt, v katerem so se občasno zadrževali tudi narkomani, je danes prenovljeno puštalsko kopališče z novim gostinskim lokalom, ki ga domačini radi obiščejo, sa...

Kamnik / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:04

Izdelava trničev je velik podvig

Znameniti trniči, posušeni sirčki z Velike planine, postajajo vse bolj priljubljeni. Če je še do nedavnega veljalo, da jih zna izdelati le še pastirica Rezka Mali, pa so se zdaj njihove izdelave lotil...

Gorenjska / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:02

Plačilo že nekaj let enako

Veliko dijakov in študentov se poleti odloči za počitniško delo. Urna postavka je že nekaj let enaka in znaša od 3,90 do 7 evrov.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 15:00

Država zavira razvoj Cerkelj

Tako je prepričan župan Franc Čebulj, ki ob sprejemanju občinskega prostorskega načrta razočaran ugotavlja, da država za pospeševanje gospodarstva in nova delovna mesta ne naredi ničesar. Razvoj Krvav...

Šenčur / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 14:59

Zadovoljni z napredkom

Ob obisku delegacije Državnega sveta RS na čelu s predsednikom Mitjo Bervarjem je imel župan Šenčurja Miro Kozelj marsikaj pokazati, še bolj pa bo vesel, če bodo na občini v teh dneh dobili pričakovan...