Med mladimi živahnimi jezerskimi bralci so tudi Manca, Marcel in Aljaž Jan (na levi strani z leve proti desni). / Foto: Tina Dokl

Knjigobežnice – od mene k tebi

Na Jezerskem so letos postavili pet knjigobežnic, hišk za izmenjevanje čtiva, in se s tem pridružili vseslovenskemu gibanju, ki se je na družbenem omrežju Facebook začelo pred skoraj štirimi leti.

Jezersko – »Nad rajsko dolino javor stoji, / se klopca, se hiška pod njim blešči, / v hiški pa knjiga ob knjigi stoji,« v prvi kitici pesmi Knjigobežnice zapiše Mija Murovec, članica KUD Jezersko, ki je svojo zamisel o postavitvi hišk uresničilo s podporo jezerske občine. Knjigobežnice na Jezerskem, ki jih je idejno zasnoval Brane F. Žagar in vsebujejo elemente tradicionalne jezerske kašče, so postavljene na petih mestih: pri hiški Mije Murovec, Kropivnikovi žagi, na Šenkovi domačiji, v Prešernovi aveniji in na otroškem igrišču pri Korotanu.

Jezerske knjigobežnice pozna vse več ljudi, bolj in bolj priljubljene pa postajajo tako med domačini kot tudi med obiskovalci iz drugih slovenskih krajev. »Na knjigobežnice me je opozorila domačinka in zdijo se mi odlična ideja. Z vnukom sva prelistala Prvi slikovni leksikon in prebrala Modro kapico. Če bi imela več časa, bi si izposodila obsežnejšo knjigo, na primer Da Vincijevo šifro, tako pa sem tu le dva dni,« nam je zaupala Ptujčanka Franja Čeh. Knjigobežnice so torej namenjene prav vsem starostnim skupinam, zanimanje zanje pa imajo tudi jezerski osnovnošolci, ki sicer najpogosteje berejo knjige, ki so predpisane za obvezno domače branje. Aljaž Jan Krč se je posvetil pesniški zbirki Vsa ljubezen moja, Marcel Presičnik najraje bere pustolovske zgodbe, Manca Retelj pa je v knjigobežnico prinesla Življenje kot v filmu in vzela Zlati zob, ki ga še ni prebrala.

Jezerske hiške z menjajočim se čtivom za vse generacije tako ali drugače povezujejo ljudi iz najrazličnejših krajev sveta. Tistim, ki zanje slišite prvič, pa Mija Murovec v zadnji kitici svoje pesmi sporoča naslednje: »Če KNJIGOBEŽNIC še ne poznaš, / najbolje, da se po naši dolini podaš – / te hiške boš našel ob klopcah povsod, / kjer čaka te mir in duše prerod.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 12. julij 2010 / 07:00

V Trbovljah je grmelo in treskalo

Prvi julijski vikend je v zasavskem mestecu potekal že drugi festival Šklabfest, ki je zagotovo edinstven na naših tleh.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 31. december 2022 / 14:09

Čas nemira

Leto 2022 lahko označim kot čas nemira, povzročili so ga pandemija, vojna v Ukrajini, supervolilno leto. Nemirni postanemo, ko je porušeno energijsko ravnotežje, ko ne občutimo več pravega veselja,...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2022 / 12:11

Za silvestrovo samo enkrat ni delala

Mamo in babico Alenko Dobravec smo zmotili na recepciji Art Hotela Kristal v Bohinju. »Kar v restavracijo pojdite, takoj pridem. Samo še na tole elektronsko pošto odgovorim,« nas je napotila v hotelsk...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Plebiscitni čas navdih še danes

Kamnik – Društvo Demos na Kamniškem je skupaj z Občino Kamnik v Domu kulture Kamnik organiziralo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je zbrane nagovoril tudi predsednik prve slo...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Zbirajo predloge za občinska priznanja

Kamnik – V Kamniku vabijo k posredovanju predlogov za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob praznovanju občinskega praznika. Predloge za podelitev bronastega, srebrnega in zlatega priznanja t...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 31. december 2022 / 12:06

Po Martinovi poti

Šenturška Gora – Okoli šestdeset pohodnikov je na štefanovo nadaljevalo tradicijo pohodov po Martinovi poti iz Apna in Šenturške Gore na vrh Senožet. Skupinski vzpon – organizirala sta ga Olga Sajo...