Med mladimi živahnimi jezerskimi bralci so tudi Manca, Marcel in Aljaž Jan (na levi strani z leve proti desni). / Foto: Tina Dokl

Knjigobežnice – od mene k tebi

Na Jezerskem so letos postavili pet knjigobežnic, hišk za izmenjevanje čtiva, in se s tem pridružili vseslovenskemu gibanju, ki se je na družbenem omrežju Facebook začelo pred skoraj štirimi leti.

Jezersko – »Nad rajsko dolino javor stoji, / se klopca, se hiška pod njim blešči, / v hiški pa knjiga ob knjigi stoji,« v prvi kitici pesmi Knjigobežnice zapiše Mija Murovec, članica KUD Jezersko, ki je svojo zamisel o postavitvi hišk uresničilo s podporo jezerske občine. Knjigobežnice na Jezerskem, ki jih je idejno zasnoval Brane F. Žagar in vsebujejo elemente tradicionalne jezerske kašče, so postavljene na petih mestih: pri hiški Mije Murovec, Kropivnikovi žagi, na Šenkovi domačiji, v Prešernovi aveniji in na otroškem igrišču pri Korotanu.

Jezerske knjigobežnice pozna vse več ljudi, bolj in bolj priljubljene pa postajajo tako med domačini kot tudi med obiskovalci iz drugih slovenskih krajev. »Na knjigobežnice me je opozorila domačinka in zdijo se mi odlična ideja. Z vnukom sva prelistala Prvi slikovni leksikon in prebrala Modro kapico. Če bi imela več časa, bi si izposodila obsežnejšo knjigo, na primer Da Vincijevo šifro, tako pa sem tu le dva dni,« nam je zaupala Ptujčanka Franja Čeh. Knjigobežnice so torej namenjene prav vsem starostnim skupinam, zanimanje zanje pa imajo tudi jezerski osnovnošolci, ki sicer najpogosteje berejo knjige, ki so predpisane za obvezno domače branje. Aljaž Jan Krč se je posvetil pesniški zbirki Vsa ljubezen moja, Marcel Presičnik najraje bere pustolovske zgodbe, Manca Retelj pa je v knjigobežnico prinesla Življenje kot v filmu in vzela Zlati zob, ki ga še ni prebrala.

Jezerske hiške z menjajočim se čtivom za vse generacije tako ali drugače povezujejo ljudi iz najrazličnejših krajev sveta. Tistim, ki zanje slišite prvič, pa Mija Murovec v zadnji kitici svoje pesmi sporoča naslednje: »Če KNJIGOBEŽNIC še ne poznaš, / najbolje, da se po naši dolini podaš – / te hiške boš našel ob klopcah povsod, / kjer čaka te mir in duše prerod.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 9. oktober 2017 / 15:20

Prednost ima najbolj bolan

»Kako je mogoče, da pacienti na urgenci čakajo po uro in več? Kaj je potem sploh nujni primer?« Bralec se pritožuje nad ambulanto nujne medicinske pomoči v Kranju in pravi, da je še več slabih izkušen...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:30

Vzdušje v gorah ni več pravo

Letošnja planinska sezona je katastrofalna, so si enotni oskrbniki gorskih koč, ki opažajo, da planinci zaradi krize ne trošijo več in da se jim vseskozi mudi. Svoje je naredil še deževen julij, ki je...

Zanimivosti / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:28

Mirno vojaki spite večno spanje

Ko se je maja 1915 z italijanskim napadom na Avstro-Ogrsko začela vojna tudi na zahodnem robu slovenskega ozemlja, so 27. domobranski pehotni polk avgusta 1915 poslali na fronto ob reki Soči, kjer...

Gorenjska / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:26

Slab obisk kopališč

Letošnji julij je po količini padavin dosegel rekord v zadnjih sedemdesetih letih, malo sončnih dni pa je vplivalo tudi na izrazito manjši obisk letnih kopališč na Gorenjskem.

Kranj / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:25

Poklonili so se Janezu Puharju

Ob 150. obletnici smrti Janeza Puharja, ki je v svetu uspel s fotografijo na steklo, so se v četrtek dopoldne poklonili njegovemu spominu.

Kamnik / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 22:22

Stadion z novo atletsko stezo

Kamnik – Občina Kamnik je v teh poletnih mesecih dokončala obnovo atletskega dela Stadiona prijateljstva v Mekinjah. Kamniška občina, ki je bila doslej ena redkih večjih slovenskih občin brez prime...