Med mladimi živahnimi jezerskimi bralci so tudi Manca, Marcel in Aljaž Jan (na levi strani z leve proti desni). / Foto: Tina Dokl

Knjigobežnice – od mene k tebi

Na Jezerskem so letos postavili pet knjigobežnic, hišk za izmenjevanje čtiva, in se s tem pridružili vseslovenskemu gibanju, ki se je na družbenem omrežju Facebook začelo pred skoraj štirimi leti.

Jezersko – »Nad rajsko dolino javor stoji, / se klopca, se hiška pod njim blešči, / v hiški pa knjiga ob knjigi stoji,« v prvi kitici pesmi Knjigobežnice zapiše Mija Murovec, članica KUD Jezersko, ki je svojo zamisel o postavitvi hišk uresničilo s podporo jezerske občine. Knjigobežnice na Jezerskem, ki jih je idejno zasnoval Brane F. Žagar in vsebujejo elemente tradicionalne jezerske kašče, so postavljene na petih mestih: pri hiški Mije Murovec, Kropivnikovi žagi, na Šenkovi domačiji, v Prešernovi aveniji in na otroškem igrišču pri Korotanu.

Jezerske knjigobežnice pozna vse več ljudi, bolj in bolj priljubljene pa postajajo tako med domačini kot tudi med obiskovalci iz drugih slovenskih krajev. »Na knjigobežnice me je opozorila domačinka in zdijo se mi odlična ideja. Z vnukom sva prelistala Prvi slikovni leksikon in prebrala Modro kapico. Če bi imela več časa, bi si izposodila obsežnejšo knjigo, na primer Da Vincijevo šifro, tako pa sem tu le dva dni,« nam je zaupala Ptujčanka Franja Čeh. Knjigobežnice so torej namenjene prav vsem starostnim skupinam, zanimanje zanje pa imajo tudi jezerski osnovnošolci, ki sicer najpogosteje berejo knjige, ki so predpisane za obvezno domače branje. Aljaž Jan Krč se je posvetil pesniški zbirki Vsa ljubezen moja, Marcel Presičnik najraje bere pustolovske zgodbe, Manca Retelj pa je v knjigobežnico prinesla Življenje kot v filmu in vzela Zlati zob, ki ga še ni prebrala.

Jezerske hiške z menjajočim se čtivom za vse generacije tako ali drugače povezujejo ljudi iz najrazličnejših krajev sveta. Tistim, ki zanje slišite prvič, pa Mija Murovec v zadnji kitici svoje pesmi sporoča naslednje: »Če KNJIGOBEŽNIC še ne poznaš, / najbolje, da se po naši dolini podaš – / te hiške boš našel ob klopcah povsod, / kjer čaka te mir in duše prerod.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Vere ni treba skrivati v kamrici svojega srca

Članstvo v misijonski družbi lazaristov, v kateri je tudi kardinal Franc Rode, je bilo prej ovira kot pa povod za moje imenovanje za ljubljanskega nadškofa, saj Sveti sedež ne bi imenoval v sorazmerno...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...