Največja pa še vedno uide ...
Krištofu Cudermanu iz Tupalič pri Preddvoru je konec junija v enem od francoskih jezer uspelo ujeti ta čas četrtega največjega živečega krapa na svetu, težkega 38,6 kilograma, ki ga imenujejo Big Girl oziroma Veliko dekle.
»S tem sem še izboljšal svoj dosedanji rekord,« ne skriva ponosa 28-letni Krištof Cuderman, ki se ponaša s tremi svetovnimi rekordi. Krapa, težkega prek trideset kilogramov, je doslej ujel v petih državah, drugemu za njim je to uspelo v treh državah. Pohvali se lahko še z enim rekordom – je prvi ribič na svetu, ki mu je v enajstih različnih državah uspelo uloviti krape, ki so presegali mejo 50 liber oziroma 22,7 kilograma. Drugemu najboljšemu je to doslej uspelo šele v sedmih državah. Ulov krapov, ki so tehtali več kot 70 liber oziroma 31,6 kilograma, pa mu je uspel v štirih državah.
Ribolov tudi psihično zahteven
Za vsako od jezer, ki si jih izbere za svoj naslednji cilj, že vnaprej ve, katere tri, štiri ribe bi rad ujel. V zadnjih dveh letih mu je kar na petih jezerih uspelo ujeti največjo ribo. Tako je bilo tudi v Franciji, kjer je iz vode potegnil zadnjega »kapitalca« oziroma največjo ribo jezera. Ob tem je priznal, da si skoraj ni drznil upati tega. »Jezero je namreč veliko skoraj za polovico Bleda, na njem je lovilo 16 ribičev, ta riba pa se ujame le dvakrat na leto, tako da so bile možnosti res majhne,« je pojasnil Cuderman in dodal, da je bilo zato tudi psihično zelo naporno. »Za tega krapa sem 14 dni preživel v Franciji, lovil sem skoraj noč in dan. Nisem mogel spati, celo bruhal sem, take emocije to sproža.« Ko jo je videl, je takoj vedel, da gre za to ribo. Na tak ulov, priznava, se sicer pripravlja kar nekaj časa. »Pozanimam se, kakšne vabe bi bile primerne, zelo je pomembno tudi, kateri položaj ob jezeru si izbereš.« Ukvarja se tudi s potapljanjem, zato poskuša tudi na tak način določiti lokacijo ribe, pri lociranju si ribiči pomagajo celo s sonarji in navigacijskim sistemom. »Svoje pa naredijo še izkušnje in občutek,« poudari Cuderman. A vse to še vedno ne zagotavlja, da se ti bo posrečil ravno največji ulov. »Prepotuješ več tisoč kilometrov, žrtvuješ veliko dopusta, pa še vedno obstaja tveganje, da nič ne ujameš,« poskuša dodatno razložiti, zakaj to zanj predstavlja tak fizični in psihični napor. »Brez pomoči dveh največjih in najbolj priznanih podjetij na področju krapolova bi bilo to nemogoče,« prizna. Njegov naslednji cilj je Hrvaška konec avgusta, letos ima v načrtu še ribolov na jezerih v Italiji, Avstriji in Belgiji.
Najprej lovil s starim očetom
Za ribolov ga je navdušil stari oče, s katerim je lovil ribe kot otrok, pri svojih petnajstih letih pa se je začel profesionalno ukvarjati s športnim ribolovom, pri čemer se je usmeril v krapolov. »Krap je druga najinteligentnejša sladkovodna riba, samo losos je še bolj, zato ga je težko ujeti, saj so zelo oprezni, vedo, da je hrana lahko vaba,« razlaga svoje navdušenje nad lovljenjem krapov. Po obveznem fotografiranju pa ribo vedno spustijo nazaj v jezero. »Zame je največje veselje ravno to, da ribi vrneš možnost za življenje. Temu je prilagojena vsa oprema. Rano od trnka najprej razkužimo, imamo tudi posebne podloge, na katere jih položimo med fotografiranjem in tehtanjem, da ribi ne odvzamemo sluzi. Pomembne so še izkušnje pri fotografiranju, da ne bi padla na tla in se poškodovala,« pravi velik ljubitelj narave in živali. In kaj pravi na šale o ribičih, ki naj bi vedno pretiravali o velikosti svojega ulova? »Danes tega ni več, poznamo vse ribe in vsak ulov se primerja tudi z objavami na spletu in družabnih omrežjih,« v smehu pove Cuderman in doda: »Še vedno pa radi rečemo, da je največja pa ušla.« Ob tem prizna, da tudi sam večkrat povsem resno to pomisli. »Ko se kdaj odpne trnek, si pogosto mislim, ta je bila pa močna, mogoče je bila pa največja.«
Dober poznavalec blejskih krapov
Cuderman je od vsega začetka, kar se je začel resno ukvarjati z ribolovom, član Ribiške družine Bled, več let je že tudi član upravnega odbora. »Nihče ne pozna blejskih krapov kot jaz,« samozavestno zatrdi in to podkrepi z besedami, da po imenih pozna vseh 239 rib v jezeru, kolikor jih ta čas spremljajo po imenu. Večino jih je poimenoval prav on. Največkrat jih poimenuje po kateri od njihovih značilnosti oziroma na podlagi tega, na kaj ga spominja. Tako je dobil ime tudi največji krap, ki ga je ujel v Blejskem jezeru, 30,7-kilogramski Babyface oziroma Otroški obrazek. »Imel je namreč precej majhno glavo za svoje telo,« pojasni poimenovanje. Pod gladino je sicer mogoče najti še krape z imeni Bled, Janez, Krompir, Snežak ... Slednjega je ujel pri minus desetih stopinjah. Na Bledu namreč lovi v glavnem novembra in decembra, poleti pa ne, ker so ribiči v zadnjem času deležni veliko zgražanj. »Mi smo postali glavni krivec za onesnaženje jezera, čeprav smo s pomočjo analiz, ki smo jih opravili v sodelovanju z ljubljanskim veterinarskim inštitutom, dokazali, da so vrednosti fosforja v hrani 13-krat manjše, kot so jih navajali v medijih. Kljub vsem dokazilom smo v očeh nekaterih na žalost še vedno onesnaževalci in to nas zelo boli.« Ob tem pa se nihče ne obregne ob obiskovalce in kopalce na Bledu, ki prav tako veliko prispevajo k onesnaženju jezera, še doda.