V spomin: Juta Krulc (1913–2015)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Gorenjska / torek, 7. julij 2015 / 11:00

Bi se lahko reklo, da je pravzaprav nekaj lepega, če nekdo, ki je doživel 102 pomladi in se je v svojem dolgem življenju največ ukvarjal z vrtovi, odide s tega sveta ravno v kresnem času? Gospa Juta Krulc, naša priznana vrtna arhitektka, je živela prav toliko let in vsako pomlad znova doživljala razcvet svojih vrtov, ti pa so najbolj bujni takrat, ko se o kresi dan obesi, pomlad pa prevesi v poletje. Človek, ki živi z vrtovi, ve še bolj od drugih, da bosta za poletjem prišla jesen in zima, ko bo vrt »umrl«, spomladi pa ponovno oživel. Tako je vsako pomlad znova zaživela tudi naša žlahtna vrtnarka, ob koncu svoje 102. pomladi pa za zmeraj odšla. Zdaj je morda že na Elizejskih poljanah in tudi tam opravlja delo vrtnarke. Rajske.

Juta Zdešar Krulc je ugledala luč sveta še v Avstro-Ogrski pod cesarjem Francem Jožefom. Rodila se je 18. aprila 1913 v Radovljici, kamor je prišla k prijateljem rodit njena mati Josipina, ki je sicer živela v Ljubljani. Jutin oče je bil Josip Režek, po rodu Belokranjec, doktor prava, priznan odvetnik in politik. Z Jutino materjo se ni poročil, vendar je z obema ves čas vzdrževal prijazne odnose. Juta je študirala arhitekturo in diplomirala pri prof. Ivanu Vurniku, po rodu prav tako Radovljičanu. Poročila se je z Mirkom Krulcem, ki je kot oficir Vojske Kraljevine Jugoslavije in kraljeve garde služboval v Srbiji. V letih 1953–1957 je bila asistentka pri prof. Cirilu Jegliču na Agronomski fakulteti, ta pa je dobil tudi veliko državno naročilo, naj ponovno uredi med vojno zapuščeni Arboretum Volčji Potok. Delo v tem kultnem botaničnem objektu jo je dokončno zapisalo krajinski in vrtni arhitekturi. Ko se je prof. Jeglič upokojil, je bilo ukinjeno tudi njeno delovno mesto, in odločila se je, da gre na svoje. Od takrat do danes je narisala načrte za okrog štiristo vrtov! Gospa Juta ni bila le risarka arhitekturnih načrtov, bila je tudi mojstrica botanične risbe z očitnim slikarskim talentom. Za Fenološki atlas Jugoslavije (1955) je narisala »portrete« številnih rastlin. Njeno največje delo je botanični vrt, ki nastaja za hišo njenega zeta, likovnega umetnika Tomaža Kržišnika v Žireh. Urejala ga je skupaj s hčerko Majo, Tomažem in vnukom Tadejem. Po kratki, a hudi bolezni je umrla v bolnišnici na Golniku 22. junija 2015. Njeni vrtovi ostajajo, večina je v skrbnih rokah. Do konca avgusta pa je v ljubljanski galeriji Dessa na ogled razstava Življenje z vrtovi. Z vrtovi Jute Krulc.