Vrstniki iz Kokre in Sel na avstrijskem Koroškem / Foto: Tina Dokl

Majhni šoli, dragoceni za domača kraja

Dvakrat letno se srečajo učenci in učitelji dveh majhnih šol: podružnične v Kokri in ljudske v Selah na avstrijskem Koroškem. Prva ima deset, druga triindvajset učencev, obe pa sta neprecenljivi za življenje majhnih krajev, kjer predstavljata kulturni središči.

Že drugič po vrsti so se srečali učenci in učitelji dveh majhnih šol, podružnične v Kokri in ljudske šole iz Sel na avstrijskem Koroškem, tokrat v Kokri, kjer so za učence obeh šol priredili naravoslovni dan. Najprej so obiskali Preddvor in obhodili jezero Črnava, nato pa se peš podali prek Potoč v Kokro, kjer so na prostoru za piknik domačije pri Slugi poslikavali panjske končnice in se sladkali s štruklji. Te so pripravile domačinke iz Kokre, pri srečanju je sodelovalo Turistično društvo Kokra pod vodstvom Ane Valjavec, panjske končnice je pripravil Rok Valjavec, delavnice poslikave pa vodil Tomaž Rehberger. Sodelovanje vaščanov pri šolskem srečanju kaže, kako močno je majhna šola vpeta v kraj, je izrazila zadovoljstvo ravnateljica matične osnovne šole Matije Valjavca Preddvor Tea Dolinar. Za šolo v Kokri, ki letos šteje deset otrok od 1. do 4. razreda, namreč nenehno trepetajo, da bi jo država v imenu varčevanja zaprla. Toda majhna šola je povezovalni dejavnik in ima veliko vlogo pri tem, da kraj ostaja živ, ji pritrjuje tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar. Trenutno je omejitev za obstoj majhnih šol v Sloveniji pet vpisanih otrok, pred časom pa je država z interventnim zakonom napovedovala zaprtje šol z manj kot štirinajstimi otroki. Sedaj upajo, da je državna administracija na to pozabila.

Na avstrijskem Koroškem imajo že izkušnje z zapiranjem šol. Še lani je podružnica v Kokri gostila vrstnike iz šole na Obirskem, ki je nazadnje štela enajst otrok, a ta je sedaj zaprta, učenci pa hodijo v šolo v Železni Kapli. »Država zapira vse šole, ki nimajo dovolj otrok, ne le dvojezične. Politika ima namreč vizijo: ena občina, ena šola. Upam, da bo ostalo vsaj tako, čeprav se število otrok zmanjšuje,« je o tem dejala ravnateljica ljudske šole v Selah na Koroškem Magdalena Olip. Šolo v Selah obiskuje 23 otrok, učijo jih trije učitelji, poučuje tudi ravnateljica Olipova. V ljudski šoli otroci ostajajo do desetega leta starosti, nato gredo v višje razrede v Celovec ali Borovlje. »Naša šola ima poleg dvojezičnosti težišče tudi na športu in naravoslovju. Zato smo danes še posebno veseli, da lahko sodelujemo na naravoslovnem dnevu v Kokri. Kraje, ki smo jih ob tej priložnosti obiskali peš, pa si bomo zaradi tega tudi bolje zapomnili. V naši šoli sta dva oddelka, vsi učenci se učijo slovensko in nemško, pouk pa tedensko izmenjujemo v slovenščini in nemščini, kar se je doslej zelo dobro obneslo.«

V Selah poučuje tudi Roman Roblek, prej učitelj na Obirskem. »Dvojezičnim učiteljem ni težko najti dela na drugi šoli, le tega ne veš, kam natančno boš poslan jeseni na začetku šolskega leta,« je o svoji izkušnji po zaprtju šole na Obirskem dejal Roblek. »V Selah, ki je sicer moj domači kraj, učim prvo leto in pričakujem, da bom še prihodnji dve leti, saj ima dovolj učencev in je še ne bodo zaprli. Za prejšnjo šolo na Obirskem mi je sicer žal, vaška skupnost je bila z njo močno povezana. Upam, da bo vaško življenje ostalo enako živahno, da bodo zbori in kulturna društva delovali naprej in da se bodo Obirčani trudili še naprej za življenje v tem kraju.«

»Namen mednarodnega srečanja je predvsem v ohranjanju stikov dveh manjših podružničnih šol. Srečamo se dvakrat letno, minulo jesen smo jih obiskali mi, spomladi smo gostitelji, jeseni jim spet vrnemo obisk. Ko smo se pred kratkim srečali učitelji slovenskih podružničnih šol v Kamniku, smo ugotovili, da smo edina, ki je povezana s šolo čez mejo,« je povedala vodja podružnične šole v Kokri Romana Naglič. Nad tovrstnimi stiki je navdušen tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar: »Naša občina že več let sodeluje z občino Železna Kapla, povezave so tudi na področju šolstva, kjer se stiki sedaj širijo še na Sele. Želim si, da bi se to sodelovanje okrepilo in razširilo tudi na druga področja, dobro bi bilo vzpostaviti tudi politične stike,« je razmišljal Miran Zadnikar, ko se je pridružil veseli druščini otrok iz Kokre in Sel.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 1. maj 2010 / 07:00

Živel prvi maj!

O prvem maju sem pisal že tolikokrat, da ne vem, kaj bi še napisal. Pa se na ta praznik vsako leto poda še kak nov pogled.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Slavni Ziljan na Glasovi preji

Tokratna že 98. Glasova preja je bila prva v zamejstvu. V Bistrici na Zilji smo jo v soboto organizirali v spomin na Matija Majarja Ziljskega. Miha Naglič se je pogovarjal s poznavalcem Majarjevega ži...

Kronika / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Smrtna nezgoda traktorista

Med vožnjo med Malenskim Vrhom in Lazami je v četrtek 73-letni domačin s traktorjem zapeljal po strmem gozdnem pobočju navzdol. Prevračanja ni preživel.

Kronika / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Zagorelo pod daljnovodi

Kranj - V nedeljo popoldne je zagorela podrast pod daljnovodi na sedlu med Joštom in Šmarjetno goro. Požar se je zaradi vetra nevarno širil proti bližnjemu gozdu, zato so poleg p...

Splošno / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Depresija se priplazi počasi

Depresija je vedno pogostejša anksiozna motnja, ki nastane kot posledica kemičnega neravnovesja v možganih. O njej govorimo, ko so žalost, slabo razpoloženje, obup in strah prisotni v veliko večji mer...

Zanimivosti / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Uspešna krvodajalska akcija

Britof – Krajevna organizacija Rdečega križa Britof je ob koncu marca organizirala krvodajalsko akcijo. Kot navaja sekretarka Metka Žibert, je kri darovalo 38 krajanov, med njimi...