Živeti z etiko
»Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. Svoboda pri izrabi virov, ki bi morali biti (če že ne skupinska lastnina) vsaj pod skupnim upravljanjem, nas pelje po bližnjici v podnebno katastrofo. Svoboda pri gospodarjenju vodi v nemoralno izkoriščanje in je pripeljala v globalno gospodarsko krizo. Svoboda pri znanstvenem raziskovanju, ki ni omejena z etičnostjo, je pripeljala v pošastne zlorabe, ki so se na primer v medicini masovno dogajale tudi po Nürnberškem zdravniškem procesu. Vse to so stara spoznanja, izražena v preprostem aksiomu: svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan.« / »Imamo se za gospodarje, za lastnike, za dediče s svetimi, večnimi pravicami. Zgodovina se iz te domišljavosti norčuje. Nismo gospodarji, smo le začasni upravitelji. To je neprijetna resnica, ki slabo prodira v ušesa današnjih ljudi. Ne samo nas Slovencev, tudi Francozov, Nemcev, Rusov in drugih. A ta začasnost, ta prehodnost je nedvomna in nedvoumna. Ne velja samo za posamezne narode. Velja tudi za kulturo in civilizacijo, kot sta današnja kultura in civilizacija tako imenovanega zahodnega sveta. Velja tudi za človeštvo kot biološko vrsto. Nekoč, ko se bo zaradi kozmičnega dogajanja dovolj poslabšalo fizikalno-kemijsko okolje našega planeta, bodo ljudje izpraznili ta zemljišča, zapustila jih bodo tudi druga više razvita bitja, živali in rastline. Zadnji prebivalci planeta, ki bodo preživeli vse ostale oblike življenja, morda celo za več milijard let, bodo bakterije.«
Gornja odlomka sta iz knjige nevrologa Jožeta Trontlja (1939–2013), pokojnega predsednika SAZU in gorenjskega rojaka. Rodil se je v Kamniku, umrl v Ljubljani, nenadoma. »Poln načrtov za tisti dan, naslednje mesece in leta se je z običajno veliko delovno vnemo 9. decembra 2013 zjutraj podal v službo. Ni mu bilo dano, da bi tja tudi prispel.« To sta zadnja stavka iz njegovega življenjepisa, ki ga je za knjigo napisal avtorjev sodelavec Tone Žakelj. Knjiga Živeti z etiko je akademikov posmrtni opus, prinaša izbrane prispevke z različnih področij njegovega delovanja. Citirana odlomka sta bolj načelna, veliko je bolj konkretnih: o evtanaziji, kloniranju, skrbi za otroke in starostnike …