Je vaš najboljši prijatelj, zato ga zaščitite
Še vedno velja: brez cepljenja je steklina neozdravljiva bolezen, ki se praviloma konča s smrtjo. Cepljenje psov proti steklini ostaja obvezno, saj bolezen po Evropi še ni povsem izkoreninjena. Po letu 2014 pa so cepljenja, ob upoštevanju določenih pogojev, lahko manj pogostna. Pa ste morda že slišali tudi za ehinokokozo?
Strokovnjaki delijo steklino na dve obliki, na urbano in silvatično oz. gozdno obliko. Za urbano obliko velja, da so najpomembnejši prenašalci in nosilci virusa navadno psi, še posebej potepuški, ki jo prenašajo na človeka in druge domače živali, kot so mačke. Gozdna oblika pa večinoma prizadene gozdne živali in se lahko od njih občasno prenese tudi na domače živali in človeka. Poglavitni rezervoarji virusa stekline pri divjih živalih v Srednji Evropi so lisice.
V Sloveniji mora biti vsak pes označen oz. mikročipiran, vpisan v Centralni register psov in prvič cepljen proti steklini med tretjim in četrtim mesecem starosti. Drugo in tretje cepljenje morata biti opravljeni v razmikih do enega leta od predhodnega cepljenja. Nadaljnja cepljenja se lahko opravljajo na tri leta pod pogojem, da se izvajajo v rokih, ter ob uporabi cepiva, ki zagotavlja triletno imunost. V primeru, da se katero od cepljenj ne opravi v roku, je cepljenje veljavno eno leto. Veljavnost cepljenja je vpisana v Potnem listu za hišne živali.
Cepljenje je še vedno edini učinkoviti način boja proti steklini. Brez cepljenja je steklina, ki je ena najstarejših poznanih zoonoz, torej bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi in obratno, še vedno neozdravljiva bolezen, ki se praviloma konča s smrtjo. Steklina (rabies) je virusna bolezen osrednjega živčevja, zanjo sicer obolevajo vse toplokrvne živali. Prenaša se preko okužene sline, predvsem z ugrizi in opraskaninami okuženih živali. Cepljenje psov proti steklini se izvaja predvsem z namenom zaščite zdravja in življenja ljudi in živali.
Ehinokokoza
... ali mehurjavost je okužba z zelo majhno trakuljo, dolgo le nekaj milimetrov, iz rodu Echinococcus, kamor sodi več (pod)vrst, ki okužijo tudi domače živali. Tudi ehinokokoza je zoonoza, bolezen, ki se prenaša z živali na človeka. V psu se razvije odrasla trakulja in izloča jajčeca, ki jih pes z iztrebki izloča v okolje. Vmesni gostitelji, ki so večinoma vsi sesalci, tudi človek, se okužijo z zaužitjem jajčec v iztrebkih na paši ali na dlaki psov. V telesu vmesnega gostitelja razvojne stopnje trakulje tvorijo ciste oziroma mehurje, ki jih najpogosteje najdemo v jetrih, pljučih in srcu. Osnovno preventivno delovanje, vsaj kar se tiče prijateljevanja med človekom in psom, je redno odstranjevanje notranjih in zunanjih zajedalcev pri psih, redno odstranjevanje pasjih iztrebkov in kot splošno priporočilo - temeljito umivanje rok.